zàsjesti -sjednēm (-sjedem) (ijek.), zàsesti -sednēm (-sedem) (ek.)
1. zasesti: zasjesti katedru na fakultetu
2. sesti za: zasjesti za sto
3. posaditi: zasjesti koga za sto
4. začeti sejo: komisija je zasjela vrlo rano
5. postaviti se v zasedo: treba zasjesti iza drveta i čekati
6. zasedeti se, obsedeti: on nije nigdje duže zasio
7. obtičati: riječ mi zasjede u grlu
Zadetki iskanja
- воссесть zast. zdaj šalj. košato sesti
- наседать, насесть
1. sedati na kaj, sesti na kaj;
2. usedati se, usesti se; pritiskati, pritisniti;
неприятель сильно наседает sovražnik hudo pritiska - облеплять, облепить oblepljati, oblepiti; (v velikem številu) sedati na kaj, sesti na kaj;
дети облепили его otroci so se ga oklenili - отсиживаться, отсесть sedati, sesti čimdalje stran (od okna) odmakniti se
- плюхаться, плюхнуться štrbunkniti (v vodo); naglo, težka sesti
- подсиживаться, подсесть sedati, sesti bliže, prisesti
- присоседиться sesti poleg koga, prisesti
- à [a] préposition; spojitev à + lev au, à + lesv aux
1. dajalnik:
l'alcool nuit à la santé alkohol škoduje zdravju
2. posest, pripadnost:
ce stylo est à moi ta nalivnik je moj
il a une voiture à lui on ima svoj (lasten) avto
c'est à moi de l'aider moja dolžnost je, jaz sem na vrsti, da mu pomagam
3. kraj, razdalja, smer, cilj:
à Paris v Pariz(u)
à la campagne na deželi
aller à la ville iti v mesto
à l'entrée pri vhodu
à cinq kilomètres d'ici pet kilometrov od tod
de la tête aux pieds od glave do nog
jeter à l'eau vreči v vodo
se mettre à l'ouvrage lotiti se dela
se mettre à table sesti za mizo k obedu
tirer à sa fin iti h koncu, h kraju
4. čas: o, ob, v, na
à l'aube ob zori
au printemps spomladi
à demain! na svidenje jutri!
à l'heure qu'il est ob tej uri
à six heures ob šestih
à la longue sčasom(a)
à sa mort ob njegovi smrti
à ce moment v tem trenutku
louer à l'année najeti na leto
faire du cent à l'heure voziti (z avtom) 100 km na uro
renvoyer à huitaine odložiti za teden dni
5. način, sredstvo, orodje:
à la mode po modi
à mes frais na moje stroške
à vos souhaits! na zdravje! (rečemo osebi, ki je kihnila)
pas à pas korak za korakom
machine féminin à écrire pisalni stroj
vache féminin à lait molzna krava
aller à bicyclette, à pied iti s kolesom, peš
acheter à crédit kupiti na kredit
boire à la russe piti po rusko (eksati in odvreči kozarec)
blesser à mort smrtno raniti
pêcher à la ligne loviti ribe na trnek
se sauver à la nage rešiti se s plavanjem
vendre au poids prodajati na težo, po teži
6. cena:
à 5 francs po 5 frankov
à 10 francs la pièce po 10 frankov kos
au prix de fabrique po tovarniški ceni
à aucun prix za nobeno ceno, nikakor
à tout prix za vsako ceno
à moitié prix za polovično ceno
à vil prix za smešno nizko ceno
7. pred nedoločnikom:
j'ai à écrire moram pisati
maison féminin à vendre hiša na prodaj
il commence à lire začne brati
ce travail laisse à désirer to delo je pomanjkljivo
il est le premier à venir et le dernier à s'en aller on prvi prihaja in zadnji odhaja
à le voir, on dirait ... če ga človek vidi, bi rekel ...
8. vzkliki:
au feu! gori!
au diable! k vragu!
à moi! (semkaj) k meni!
au voleur! tat! primite tatu!
à la vôtre! na vaše zdravje! - asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi
s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to - avto samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autó, kocsiparkirati avto ▸ autót parkolvoziti avto ▸ vezeti az autót, kocsit vezetvžgati avto ▸ beindítja az autótustaviti avto ▸ megállítja az autótukrasti avto ▸ ellopja az autótkupiti avto ▸ megvásárolja az autótavto ne vžge ▸ nem indul be az autópeljati se z avtom ▸ autóval megyvoziti se z avtom ▸ autóval közlekediksesti v avto ▸ beszáll az autóbausesti se v avto ▸ beül az autóbazaleteti se v avto ▸ összeütközik az autóvalizpit za avto ▸ autóvezetői vizsgaukraden avto ▸ lopott autóvlomiti v avto ▸ feltöri az autótSopomenke: avtomobil, osebni avtomobil
Povezane iztočnice: dirkalni avto, družinski avto, gasilski avto, hibridni avto, osebni avto, patruljni avto, policijski avto, reševalni avto, rešilni avto, službeni avto, terenski avto, tovorni avto, športni avto - avtobus samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autóbusz, buszodhod avtobusa ▸ autóbusz indulásavoznik avtobusa ▸ autóbusz vezetője, buszsofőrzasedenost avtobusa ▸ autóbusz zsúfoltságapostajališče avtobusa ▸ autóbusz-állomás, buszállomásprihod avtobusa ▸ autóbusz érkezésepotniki avtobusa ▸ autóbusz utasaivoznica avtobusa ▸ buszsofőrproizvodnja avtobusov ▸ autóbuszgyártásvožnja avtobusa ▸ autóbusz járat, autóbusz közlekedésavtobus mestnega prometa ▸ városi autóbuszpoln avtobus ▸ zsúfolt autóbusz, teli autóbuszelektrični avtobus ▸ elektromos autóbuszudoben avtobus ▸ kényelmes autóbuszklimatiziran avtobus ▸ légkondícionált autóbuszklubski avtobus ▸ klubautóbuszavtobus vozi ▸ az autóbusz közlekedik, az autóbusz járavtobus odpelje ▸ az autóbusz elindulavtobus ustavi ▸ autóbusz megállšofer avtobusa ▸ autóbusz vezetője, neformalno buszsofőrprevoz z avtobusom ▸ autóbusszal való közlekedésvožnja z avtobusom ▸ utazás autóbusszalizlet z avtobusom ▸ kontrastivno zanimivo autóbuszos kiránduláspotovanje z avtobusom ▸ utazás autóbusszalavtobus z migranti ▸ migránsokat szállító buszavtobus z navijači ▸ szurkolókat szállító busztrčenje z avtobusom ▸ ütközés autóbusszalodpeljati z avtobusom ▸ autóbusszal elvisz, autóbusszal elmegyprepeljati z avtobusom ▸ autóbusszal érkeziktrčiti v avtobus ▸ autóbusszal ütköziksesti na avtobus ▸ autóbuszra ülčakati na avtobus ▸ autóbuszra várvstopiti na avtobus ▸ autóbuszra felszállvstopiti v avtobus ▸ buszra felszállizstopiti iz avtobusa ▸ autóbuszról leszállvozovnica za avtobus ▸ buszjegyčakanje na avtobus ▸ várakozás autóbuszrapostajališče za avtobuse ▸ autóbusz-állomás, buszállomásparkirišče za avtobuse ▸ autóbusz-parkoló, buszparkológneča na avtobusih ▸ tömeg az autóbuszokonvoziti avtobus ▸ autóbuszt vezetzamuditi avtobus ▸ autóbuszt lekésiujeti avtobus ▸ autóbuszt eléri, neformalno autóbuszt elcsípiavtobus na električni pogon ▸ elektromos meghajtású autóbuszavtobus številka 6 ▸ 6-os buszvozni red avtobusa ▸ autóbusz-menetrendNa avtobusu je bilo skupno 48 ljudi, 46 potnikov in dva voznika. ▸ Az autóbuszon összesen 48 fő tartózkodott, 46 utas és két sofőr.
Povezane iztočnice: dvonadstropni avtobus, nizkopodni avtobus, delavski avtobus, mini avtobus, brezplačni avtobus, letališki avtobus, mestni avtobus, šolski avtobus, turistični avtobus, primestni avtobus, posebni avtobus, medkrajevni avtobus, smučarski avtobus, lokalni avtobus, nadomestni avtobus - balcon [balkɔ̃] masculin balkon, mostovž; théâtre balkon; balkonska ograja; aéronautique pilotov vzvišen sedež v letalu
balcon en fer forgé balkonska ograja iz kovanega železa
places féminin pluriel, fauteuils masculin pluriel de balcon balkonski sedeži
se mettre au balcon sesti na balkon
être accoudé au balcon biti naslonjen na balkonsko ograjo - beau [bo] masculin gizdalin; kar je lepo, lepota, lepa stvar; prijetna, zanimiva plat (česa)
le culte du beau kult lepote
un vieux beau preveč koketen starec
c'est du beau! ta je pa lepa!, lepo se vedeš! (ironično)
le baromètre est au beau barometer kaže lepo
le temps se met au beau dela se lepo vreme
acheter du beau kupiti lepo, kvalitetno blago, dobro kupiti
le plus beau de l'histoire, c'est que ... najlepše pri stvari (pa) je, da ...
il s'est arrêté au plus beau du récit ustavil se je v pripovedovanju, ko je bilo najbolj zanimivo
faire le beau šopiriti se; postaviti se pokonci ali sesti na zadnje noge (o psu) - bife samostalnik
1. (gostinski lokal) ▸ büfé, bisztrózakajen bife ▸ füstös bisztróbližnji bife ▸ közeli büféobcestni bife ▸ útmenti büfébife kina ▸ mozibüfésedeti v bifeju ▸ büfében ülbife na plaži ▸ parti büfébife na kopališču ▸ strandbüfébife na vogalu ▸ sarki bisztróbife na vlaku ▸ bisztrókocsivstopiti v bife ▸ belép a büfébesesti v bife ▸ beül a büfébebife na avtobusni postaji ▸ utasellátó büféSopomenke: kavarna
2. (pripravljena hrana) ▸ büfé, svédasztalsamopostrežni bife ▸ önkiszolgáló büfésilvestrski bife ▸ szilveszteri svédasztalsolatni bife ▸ salátabármiza za bife ▸ büféasztalPovezane iztočnice: hladni bife, topli bife
3. (omarica za pijačo) ▸ italbárbife za pijačo ▸ italbáromarica z bifejem ▸ szekrény italbárral - brancher [brɑ̃še] verbe transitif odcepiti; priključiti
él napraviti stik; figuré spraviti v zvezo, v stik; verbe intransitif sesti na vejo (ptič)
brancher sur le réseau de la ville priključiti na mestno omrežje
brancher une lampe, un appareil électrique sur la prise priključiti svetilko, električen aparat v vtičnico
l'alouette ne branche pas škrjanec ne seda na veje - caler [kale] verbe transitif
1. podložiti klin, podkliniti, utrditi, fiksirati; nasloniti (contre na); zapahniti, zagozditi, blokirati, zaustaviti, zavirati; verbe intransitif, automobilisme ustaviti se, familier popustiti, odnehati
2. verbe transitif spustiti (jadro); potopiti v vodo (mrežo); verbe intransitif vgrezati se v vodo (ladja)
se caler (automobilisme) nenadoma se ustaviti
se caler l'estomac, les joues, se les caler (figuré, familier) krepko jesti
se caler, caler la voile (figuré, familier) milejše strune ubrati, popustiti, vdati se
ce bâtiment cale trop ta ladja se preveč ugreza, ima preglobok ugrez
se caler dans un fauteuil pogrezniti se, sesti v fotelj - cervīx -īcis, redko v sg., nav. pl. cervīcēs -um, f
1. vrat, tilnik, šija: Varr., Lucr., T. idr., caput a cervice revulsum Enn. fr., boum cervices natae ad iugum Ci., cervix equi L., equina V., cervices frangere civium Ci. vrat zlomiti državljanom = usmrtiti državljane, serpens tumidis cervicibus Ci. z napihnjenim vratom, dare bracchia cervici H. objeti okoli vratu, pendere in cervice O., Pr., cervici imponi V. na pleča sesti, zajahati okoli vratu; od tod pogosto pren.: suis cervicibus rem publicam sustinere Ci. nositi na svojih plečih, iugum rigida cervice subire Cu. nerad ukloniti vrat pod jarem, cuius a cervice iugum servile deiecerat Ci. se je otresel jarma, cervices dare alicui Ci. vrat dati komu = dati se komu usmrtiti, cervices dare crudelitati Ci. vrat upogniti krutosti = krutost prenašati, trpeti; pogosto o sovražniku ali nevarnosti: hostis in cervicibus est L . visi komu na glavi, je za petami, velut in cervicibus habere hostem L., bellum ingens in cervicibus erat L. vojna je bila pred vrati, in cervicibus stat Cu.
2. met. moč, jakost, smelost: qui tantis erunt cervicibus recuperatores Ci.
3. pren. vrat, grlo stvari: cervices fistularum Vitr., cervix amphorae Petr., Mart., c. Peloponnesi Plin. = Istmos. - chair1 [čɛə] samostalnik
stol, sedež
ameriško električni stol; stolica, katedra; profesura; predsedstvo
ameriško predsednik
bath chair invalidski voziček
to be (ali sit) in the chair predsedovati
to address the chair obrniti se na predsedstvo (zborovanja)
to take a chair sesti
to take the chair prevzeti predsedstvo
ameriško chair car najboljši razred na železnicah
easy chair naslonjač
chair days starost
ameriško to go to the chair biti kaznovan s smrtjo na električnem stolu
ameriško chair warmer lenuh
deck chair ležalnik
to leave the chair zaključiti sejo
chair! chair! mir!
folding chair sklopni stol
to hold the chair for English biti profesor za angleščino (na univerzi) - circumpōnō -ere -posuī -positum okrog postaviti (postavljati), položiti (polagati): Fr., ferulas Cels., stramenta Plin.; z dat.: piper catillis H. v torilcih po mizi razpostaviti, id genus spectaculorum sibi Sen. ph., nemus, quod... stagno circumposuit Augustus T. ki ga je dal Avgust nasaditi okrog jezera, sibi velamen c. Aug., collo torquem auream Vulg. Od tod subst. pt. pf. circumposita -ōrum, n okolica: L. epit. Occ. (osebe) okrog posaditi (posajati), razpostaviti (razpostavljati): Valentem et Caecinam... curuli suae circumposuit T. Valentu in Cecini je velel sesti na obeh straneh..., armatos c. Suet.