Franja

Zadetki iskanja

  • zapêči -pêčem dov.
    1. a rumeni
    2. a arde uşor
  • žȕćka ž zool. rumeni strnad, Emberiza citrinella
  • žútac žúca m, mn. žúci, rod. žûtācā dial.
    1. rumenjak
    2. zlatnik
    3. rumeno nebeljeno platno: košulja od žuca
    4. zool. rumeni strnad
  • žutòvōljka ž zool. rumeni strnad, Emberiza citrinella
  • bīlis -is, abl. -ī, po H. -e, f

    1. žolč (kot izloček jeter): Ca., Lucr., Cels., Col., cum... pituita redundat aut bilis, in corpore morbi... nascuntur Ci., qui purgor bilem H., bilis suffusa Plin. ali suffusio luridae bilis Sen. ph. žolčnica, zlatenica, bile suffusus Plin. žolčen, zlateničen; pl. biles Plin. rumeni in črni žolč.

    2. pren. žolč = jeza, bes, srd, čemernost: Pers., Mart., Iuv., Suet., non placet mihi cena, quae bilem movet Pl., bilem id commovet Ci. ep. razjezi, bile tumet iecur H., expellere bilem meraco H., non continere bilem Sen. rh., bilem habere Sen. ph. jezen biti, cui sententiae tantum bilis, tantum amaritudinis inest, ut... Plin. iun.; pl.: biles Venereae Ap.; poseb. ātra ali nigra bīlis črni žolč = otožnost, blaznost, besnost, divja srditost: atra bilis agitat hominem Pl., atrā bili percita est Pl., quem nos furorem, μελαγχολίαν illi vocant, quasi vero atra bili solum mens moveatur Ci., atrae bilis morbus Cels., bilis nigra curanda est et ipsa furoris causa removenda Sen. ph.
  • biondeggiare v. intr. (pres. biondeggio) zlatiti se; rumeneti, žolteti:
    le messi biondeggiano klasje rumeni
  • bradač2 moški spol živalstvo, zoologija riba: (barbon) Rote Meerbarbe
    rumeni bradač živalstvo, zoologija die Gelbe Meerbarbe
  • brizgač moški spol (-a …)

    1. živalstvo, zoologija razred: die Seewalze; živalstvo, zoologija Holothuria: die Holothurie (cevasti/navadni Röhren-Holothurie)
    rumeni brizgač živalstvo, zoologija die Königsholothurie
    repati brizgač živalstvo, zoologija die Molpadonie

    2. živalstvo, zoologija riba: der Spritzsalmler
  • časopis samostalnik
    1. (publikacija z novicami) ▸ újság, lap
    lokalni časopis ▸ helyi újság
    ugleden časopis ▸ tekintélyes lap
    spletni časopis ▸ online újság
    študentski časopis ▸ egyetemi lap
    regionalni časopis ▸ regionális lap
    brezplačni časopis ▸ ingyenes újság
    bulvarski časopis ▸ bulvárlap
    tiskani časopis ▸ nyomtatott újság
    naslovnica časopisa ▸ újság címlapja
    urednik časopisa ▸ újság szerkesztője
    uredništvo časopisa ▸ újság szerkesztősége
    številka časopisa ▸ újság száma
    izdaja časopisa ▸ újság kiadása
    bralci časopisa ▸ újság olvasói
    izvod časopisa ▸ újság példánya
    branje časopisov ▸ újságolvasás
    novinar časopisa ▸ újság újságírója
    stran časopisa ▸ újság oldala
    prebiranje časopisov ▸ újságolvasás
    urednica časopisa ▸ újság szerkesztője
    izhajanje časopisa ▸ újság megjelenése
    izdajatelj časopisa ▸ lap kiadója
    prodajalec časopisov ▸ újságárus
    naklada časopisa ▸ újság példányszáma
    priloga časopisa ▸ újság melléklete
    raznašalec časopisov ▸ újságkihordó
    brati časopis ▸ újságot olvas
    izdajati časopis ▸ újságot kiad
    prelistati časopis ▸ újságot átlapoz
    kupiti časopis ▸ újságot vesz
    prodajati časopise ▸ újságot árusít
    raznašati časopise ▸ újságot kihord
    odpreti časopis ▸ újságot fellapoz
    prebrati v časopisu ▸ újságban elolvas
    objaviti v časopisu ▸ újságban közzétesz, újságban megjelentet
    zaslediti v časopisu ▸ újságban felfedez
    vlačiti po časopisih ▸ újságokban meghurcolják
    objavljen v časopisu ▸ újságban megjelent
    časopis izhaja ▸ újság megjelenik
    članek v časopisu ▸ újságcikk
    oglas v časopisu ▸ reklám az újságban
    objava v časopisu ▸ újsághirdetés
    kolumna v časopisukontrastivno zanimivo tárca
    rubrika v časopisukontrastivno zanimivo rovat
    izrezki iz časopisa ▸ újságkivágások
    priti v časopise ▸ újságokba bekerül
    časopis v angleškem jeziku ▸ angol nyelvű újság
    modni časopis ▸ divatlap
    dnevni časopis ▸ napilap
    satiričen časopis ▸ szatirikus újság
    v časopisu piše kaj ▸ az újságban ír valamit
    Rešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki časopisa. ▸ A megoldásokat és a nyertesek nevét a lap következő számában hozzuk nyilvánosságra.
    Pri kiosku je več ljudi listalo časopise. ▸ A kioszknál több ember lapozta az újságokat.
    To bo časopis, ki bo izhajal vsak dan, razen ob nedeljah. ▸ Ez a vasárnapok kivételével minden nap megjelenő újság lesz.
    Bal se je, da bi slika po kakšnem nesrečnem naključju prišla v časopise. ▸ Félt, hogy a kép valamilyen szerencsétlen véletlen folytán eljut az újságokhoz.
    Povezane iztočnice: dnevni časopis, časopis velikega formata, rumeni časopis

    2. (podjetje) ▸ újság, lap
    tožiti časopis ▸ lapot beperel
    časopis zapiše ▸ újság leírja
    časopis namiguje ▸ újság célozgat
    časopis trdi ▸ újság állít
    časopis se sklicuje ▸ újság hivatkozik
    časopisi propadajo ▸ újságok tönkremennek
    časopis navaja ▸ újság feltüntet
    časopis objavi ▸ újság közzétesz
    časopis poroča ▸ újság beszámol
    časopis omenja ▸ újság megemlít
    časopis piše o kom ▸ újság ír valakiről
    O tem so pisali tudi časopisi. ▸ Erről az újságok is írtak.
    časopis piše o čem ▸ újság ír valamiről
    pisati za časopis ▸ újságnak ír
    izjaviti za časopis ▸ újságnak kijelent, újságnak nyilatkozik
    časopis razkrije ▸ újság feltár
    Lastnike teh časopisov seveda zanima samo denar. ▸ Ezeknek az újságoknak a tulajdonosait persze csak a pénz érdekli.
    Sindikata sta svoje pismo najprej poslala časopisom, šele potem pa nam. ▸ A szakszervezetek a levelüket először az újságokhoz juttatták el, csak ezt követően hozzánk.
    Povezane iztočnice: neodvisni časopis

    3. (strokovna publikacija) ▸ lap
    znanstveni časopis ▸ tudományos lap
    strokovni časopis ▸ szaklap, szakmai lap
    Študija je izšla v uglednem znanstvenem časopisu Science. ▸ A tanulmány a tekintélyes Science tudományos lapban jelent meg.

    4. (o papirju) ▸ újság, újságpapír
    zaviti v časopis ▸ újságpapírba csomagol, újságpapírba burkol
    Paradižnike zavijemo v časopis. ▸ A paradicsomokat újságpapírba csomagoljuk.
  • čist (-a, -o)

    1. (neonesnažen) rein
    naravno čist naturrein
    čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

    2. (snažen) rein, sauber

    3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

    4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

    5. (izčiščen) geläutert

    6. (bister) rein, klar
    kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

    7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
    blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
    globinsko čist tiefsauber

    8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

    9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

    10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

    11. moralno: rein, čednosten: keusch

    12. (neskaljen) veselje: ungemischt
    |
    imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
    iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
    figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
    biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
    priti si na čisto z ins Reine kommen mit
    čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein
  • drozg1 [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Drossel, (cikovt) die Singdrossel; (golooki Nacktaugen-Drossel, rdeči/vinski Rot-Drossel, rumeni Dama-Drossel, drozg selivec Wander-Drossel)
    gozdni drozg Walddrossel
    kupčarski drozg Cossypha: die Schmätzerdrossel
    plezalski drozg Philydor: die Kletterdrossel
    pravi drozg Echte Drossel
    skalni drozg die Merle
    slavčji drozg Nachtigalldrossel
    sračji drozg Copsychus: Elsterdrossel
    dajalski drozg Dajaldrossel
    drozg šama Schamadrossel
    talni drozg Erddrossel
    votlinski drozg der Hüttensänger (gorski Berg-Hüttensänger, navadni Gewöhnlicher Hüttensänger)
  • éncijan (-a) m

    1. bot. genziana (Gentiana);
    rumeni encijan genziana maggiore (Gentiana lutea)

    2. farm. genziana

    3. gost. (distillato di) genziana
  • filt|er moški spol (-ra …) tehnika naprava: der/das Filter, -filter (barvni Farbfilter, bobnasti Trommelfilter, elektro/elektrostatični Elektrofilter, za dimne pline Rauchgasfilter, za kavo Kaffeefilter, za prah Staubfilter, kvarčni Quarzfilter, nagubani Faltenfilter, oljni Ölfilter, Feinfilter, oranžni Orangefilter, peščeni Sandfilter, ploščni Scheibenfilter, prodnat Kiesfilter, rdeči Rotfilter, rumeni Gelbfilter, selekcijski Selektionsfilter, sesalni Saugfilter, svetlobni Lichtfilter, šumni Rauschfilter, tlačni Druckfilter, ultravijolični Ultraviolettfilter, UV-Filter, zračni Luftfilter)
    cigareta s filtom die Filterzigarette
  • fílter (-tra) m filtro; fot. filtro (ottico);
    filter za vodo filtro dell'acqua
    filter za tekočine filtro per liquidi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filter za plin filtro per gas
    filter za cigarete filtro per sigarette
    avt. oljni filter filtro dell'olio
    avt. zračni filter filtro dell'aria
    fot. rdeči, rumeni filter filtro rosso, giallo
    bakteriološki filter filtro batteriologico
  • filtre [filtr] masculin filter, cedilo, precedilnik, precejalo; mreža

    filtre à air zračni filter
    filtre jaune rumeni filter
    filtre coloré barvni filter
    filtre pour le thé cedilo za čaj
  • gelb rumen; der gelbe Fleck rumena pega; das gelbe Fieber rumena mrzlica; gelbes Trikot Sport rumena majica; gelbe Karte Sport rumeni karton; gelbe Presse rumeni tisk; gelber Neid zelena zavist; gelber Dotter rumenjak; Gelbe Lupine Pflanzenkunde rumeni volčji bob; gelbe Rübe koren; Gelbe Schwertlilie Pflanzenkunde vodna perunika; Gelber Ziegenbart Pflanzenkunde rumena griva
  • gelbblühend Pflanzenkunde rumenocvetoč; Gelbblühender Jasmin Pflanzenkunde rumeni jasmin
  • genziana f bot. encijan (Gentiana)
    genziana maggiore rumeni svišč (Gentiana lutea)
  • haphē -ēs, f (gr. ἁφή), pravzaprav dotikanje, prijemanje, od tod meton.

    1. rumeni sviž(ec), droban pesek, ki so si ga rokoborci po vtiranju olja nanašali na telo, da so jih nasprotniki lahko zgrabili: Mart.

    2. šalj. metaf. prah na potovanju: Sen. ph.
  • Hartriegel, der, Pflanzenkunde Gelber Hartriegel dren, rumeni dren; Roter Hartriegel sviba, rdeči dren