Franja

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

līber² (stlat. leiber) -era -erum, adv. -ē (iz italskega *louferos, indoev. kor. *leu̯dh- rasti, naraščati, indoev. *léu̯dhei̯es naraščaj, svobodni ljudje; prvotni pomen besede līber je „domačega rodu“, „rojak“, „rodovinec“, in zato „svobodnjak“, naspr. „podvrženi narodi“; prim. gr. ἐ-λεύϑερος prost, svoboden, sl. ljudje, ljudstvo = hr. ljûdi = lit. liáudis, stvnem. liut = nem. Leute)

I. prost, svoboden = nevklenjen, brez spon (naspr. vinctus): Pl., Sen. ph., libera bracchia O. —

II. metaf.

1. prost, svoboden, nevezan, neomejen, neoviran, samostojen, neovrt, nezadrž(ev)an, neprisiljen (naspr. restrictus): libero corde fabulare Pl., l. adulescens Ter., l. adulescentia Ci., dictum est ab eruditissimis viris nisi sapientem liberum esse neminem Ci., tibi uni vexatio direptioque sociorum impunita fuit ac libera Ci., animo soluto liberoque esse Ci., liberae sunt nostrae cogitationes Ci., caelo libero frui Ci., Sen. ph., Lact. svoboden zrak, liberiore frui caelo O. svobodnejši zrak, liberum tempus nobis dabitur Ci. neomejen, otia liberrima H. povsem brezdelen čas, popolna brezdelica, popolno brezdelje, quaestio l. Ci. splošna = ne vezana na osebo ali na čas, oratio l. aut expressa Ci. samoodsebna (spontana) ali izsiljena izjava, verborum licentia liberior Ci., l. fastidium Ci., libera consuetudo peccandi Ci., l. custodia Ci., S., L., Vell., T. prost pripor (zapor) v hiši kakega imenitnega državljana, libero conclavi servare Ci. v prostem priporu imeti, nunc pede libero pulsanda tellus H., l. campus L. odprto, l. spatium L., Cu. prost, nezaseden, faenus L. z nobenim zakonom omejene oderuške obresti, liberā fide incepta exsequi L. ne vezan na nobeno dano besedo, libero mendacio uti L. kar naravnost lagati, brž se zlagati, legati cum liberis mandatis venerunt L. brez določenega naročila, z neomejenimi pooblastili, l. conquestus L., liberum arbitrium alicui permittere (de aliquo) L., liberum arbitrium mortis T., liber per vacuum posui vestigia H. tako, da sem ohranil izvirnost, liberrima indignatio H. ali liberior inter mutuas querellas dolor (očitanje nejevolje) Cu., aqua liberior O. prosteje tekoča = morje, vitae liberioris iter O., sententia paulo liberior Q., liberiores numeri Q., libere respirare Ci., liberius meare spiritus coeperat Cu.; liberum habere aliquid imeti kaj v svoji moči (v svoji oblasti, svoji volji prepuščeno, na razpolago): cum noctem ad erumpendum liberam habuissent L., populum liberum habiturum (sc. consulatum) ac daturum ei L. bo razpolagal (s konzulatom); liberum est alicui (z inf.) svobodno je, na voljo je komu, od volje koga je odvisno, volji koga je prepuščeno: Ci., Q., Plin. iun., enako brez dat.: Plin.; neque … liberum id vobis Philippus permittet L. vam tega ne bo dal na voljo; v abs. abl.: libero (= cum ei liberum esset), quid firmaret mutaretve T.; occ.
a) svoboden v razsojanju in volji, prost, neprisiljen, neprevzet, nepristran(ski): comitia C., liberum iudicium senatūs propter metum non fuit Ci., hoc liberiores et solutiores sumus Ci.
b) svoboden v mišljenju in govorjenju, prostodušen, odkritosrčen, sproščen, naraven, srčen, brez strahu: magis liberā linguā uti Pl. svobodneje govoriti, l. animus Ci., liberiores litterae Ci. ep., liberrime Lolli H., vocem liberam mittere L., liberrimum hominum genus, comici veteres tradunt Q., libere facere, dicere Ci., magis accusatorie quam libere dixisse Ci., liberius loqui Ci., N., liberius dicere, maledicere liberius H., liberrime profiteri N. l. confiteri C.
c) razbrzdan, neobrzdan, razuzdan, nezmeren, razvraten, prostopašen, samopašen, objesten: turba temulentorum Ci.; o stvareh: lustra Pl., convivium Ci., amores soluti et liberi Ci.; z gen.: quam liber harum rerum multarum siet Pl.; adv.: vivere libere Ci., liberius vivere N., liberius vivendi potestas Ter.
d) prostovoljen, radovoljen, sam od sebe: ipsaque tellus omnia liberius nullo poscente ferebat V.
e) prost vsake obveze, ne(ob)vezan: liberi ad causas solutique veniebant Ci. (= nepodkupljeni z darili).

2. prost, oproščen, brez česa; ker ima liber pass. pomen, se nav. veže s samim abl. (separationis): robustus animus … omni est liber curā et angore Ci., liber religione animus L., omni liber metu L., animus cogitationibus aliis liber Q., mens omnibus vitiis libera Q., carcere liber equus O.; zaradi večje jasnosti tudi z a(b): provincia a praedonibus libera Ci., ab observando homine perverso liber Ci. ep. rešen potrebe, da … , liber a delictis Ci., ab omni animi perturbatione liber Ci., mihi a spe, metu, partibus rei publicae animus liber erat S., libera a ferro crura O.; pesn. po gr. skladu z gen.: libera fati … gens Lydia V. oproščen usode (usodne odločitve), liber laborum H., l. revertendi O., l. curarum Lucan., l. discriminis Plin. iun., liberior campi Stat.; enalaga: libera (= curis liberantia) vina H. skrbi osvobajajoča, skrbi preganjajoča vina (prim. sl. „ki utopi vse skrbi“). — Od tod occ.
a) prost davščine, dajatev, službe (tlake), nezavezan: (sc. Mamertini) per triennium … soluti ac liberi fuerunt ab omni sumptu, molestia, munere Ci.; tudi abs.: agros immunīs liberosque arant Ci., l. civitas L.
b) brez dolga, nezadolžen, nezastavljen: ut rei familiaris liberum quidquam sit Ci.
c) o krajih in hišah neobljuden, brez prebivalcev (obiskovalcev), nenaseljen, prazen, pust, nemoten: locus Pl., loca abdita et ab arbitris libera Ci. brez motilcev, lectulus Ci. ep. samska postelja = postelja neoženjenca, liberae aedes L. prazna, brez prebivalcev.

3.
a) kdor je samostojen, svoje volje (sui iuris), državljanski, svoboden, svobodnorojen, svobodnega rodu: facta e serva libera est Pl., aliquem non liberum putare Ci., nemo liber N. noben svoboden mož, inperitos rerum, eductos libere, in fraudem inlicis? Ser. vzgojene kot svobodne (ne kot sužnje); enalaga: libera (liberior) toga, libera vestis O. toga, oblačilo svobodnih, moška toga; kot subst. līber -erī, m svobodnik, svobodnjak (naspr. servus): iure civili qui est matre libera liber est Ci., qui potest iure Quiritium liber esse is, qui in numero Quiritium non est? Ci., eruditio libero non digna Ci., quae (adsentatio) non modo amico, sed ne libero quidem digna est Ci., aut servos aut liberos conducere Ci., talis animus fuit cum in audaces servos, tum in nefarios liberos Ci., repertum esse scitote neque liberum neque servos Ci., quid est turpius ingenuo, quid minus libero dignum? Ci., nec eadem apud principem, magistratum, senatorem privatum tantum liberum ratio est Q., cum liberi servis humilitate animi pares simus; līberī -ōrum, m v pomenu otroci gl. līberī.
b) (o državah, mestih, narodih idr.) politično svoboden = ki mu ne vlada samodržec, drugim narodom nepodvržen, neodvisen, samostojen, samosvoj, pod svojo oblastjo, včasih = svobodoljuben: civitas C., liberam debere esse Galliam C., magnam imperatam Asiae, Syriae regibusque omnibus et dynastis et tetrarchis et liberis Achaiae populis pecuniam exegerat C. narodom z demokratsko ustavo, non ex liberis populis reges requiri Ci., vel regnum malo quam liberum populum Ci., hunc nimis liberum populum libertas ipsa servitute afficit Ci., defugit patriam vir liber ac fortis Ci., ut … , quae (sc. civitates) vectigales Antiochi fuissent, eae liberae atque immunes essent L., provinciae civitatesque liberae Suet., libera ac foederata oppida Suet.

tribūlis -e (tribus)

1. v isto tríbus (okraj, sosesko, srenjo) sodeč, iz iste tríbus (okraja, soseske, srenje) doma: conviva tribulis H. rojak s kmetov; subst. tribūlis -is, m tribúl, sotribušan (sotribuec), sookrajan, sosrenjec: L., Mart., clientes, vicini, tribules Ci.

2. metaf. = gr. δημότης v isti démos (isti okraj, isto okrožje) sodeč, sodémošan, sookrajan: tribulis noster Ter.

ἐγ-χώριος 3 in 2 domač, domovinski, običajen; subst. ὁ domačin, rojak; τῆσδε γῆς prebivalec.

ἐπιτήδειος 3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.

ἐπι-χώριος 3 in 2 (χώρα) 1. domač, domačinski; subst. ὁ domačin, rojak. 2. v deželi navaden, običajen.

ἔτης, ου, ὁ [Et. iz σϝέτης, gl. ἑταῖρος] svojec, sorodnik, rojak, prijatelj, deželan.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

ὁμο-εθνής 2 (ἔθνος) ion. istega plemena, rojak.

ὁ-ποδαπός 3 (korel. k ποδαπός) odkod doma, kakov rojak.

πατριώτης, ου, ὁ (πάτριος) rojak, someščan.

ποδ-απός 3, NT ποταπός [Et. ποδ- (iz qwod-, pron. ntr.) + -απος (iz nqwos) gl. ἀλλοδ-απός] odkod doma? kak rojak? iz katere dežele? kakšen?

πολῑ́της, ου, ὁ (πόλις) (so)državljan, meščan, rojak.

συγγενής 2 (συγ-γίγνομαι) [NT dat. pl. συγ-γενεῦσι] 1. skupaj rojen, prirojen, rodbinski. 2. istega rodu ali plemena, soroden, τινός, τινί komu; subst. a) οἱ συγγενεῖς sorodniki; τὸ συγγενές sorodstvo, rodbina, naravna nadarjenost; b) ὁ συγγενής rojak NT; c) na perzijskem dvoru so dobivali člani vladarske rodbine in drugi odlični možje častni naslov συγγενεῖς. 3. podoben, sličen, skladen, soglasen.

συμ-φῡλέτης, ου, ὁ (φυλή) rojak NT.

σχε-δόν adv. [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. blizu, v bližini; od blizu; v bližino; pren. μάλα σχεδὸν ἐών zelo bližen rojak. 2. skoraj, malodane, približno, nekako.

φῡλέτης, ου, ὁ (φυλή) član iste občine, rojak.

φύσις, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod, πόντου εἰναλία φύσις (ribe).

χθόνιος 3 in 2 (χθών) 1. ki pripada zemlji, v (na) zemlji rojen, rojak, domač(in) πάγος, deželan (= αὐτόχθων); Ἐρεχθεῖδαι; iz zemlje rojen Ἐχίων. 2. podzemeljski ἑστία (o očetovem grobu), μαντεῖον, ἠχώ ki prihaja iz podzemlja, Ζεὺς χθόνιος Pluton, vladar podzemlja, Ἑρμῆς ki spremlja duše v podzemlje, θεαὶ χθόνιαι Demeter in Perzefona, pri Sof. = Erinije; φάμα ki prodira do podzemlja, χάρις χθονία hvaležnost, katero so si χθόνιοι θεοί zaslužili, ker so milostno sprejeli Ojdipa.