Franja

Hummel, die, (-, -n) Tierkunde čmrlj; Hummeln im Hintern haben imeti zolje v riti

Kirche, die, (-, -n) Gebäude: cerkev; die Kirche im Dorf lassen ironisch ne delati (nepremišljenih) prekucij; die Kirche ums Dorf tragen po nepotrebnem komplicirati, hoditi okrog riti v varžet; Institution: Cerkev, cerkev; alte Kirche prva cerkev; orientalische Kirchen vzhodne Cerkve/cerkve; die Trennung von Kirche und Staat ločitev cerkve od države, ločenost države in Cerkve; (Gottesdienst) služba Božja

krt samostalnik
1. (žival) ▸ vakondProsim vas za nasvet, kako pregnati krta z vrta in zelenice okoli hiše. ▸ Tanácsot kérnék, hogyan tudnám elűzni a vakondot a kertből és a ház körüli zöldterületről.
Krti rijejo po zemlji v globini nekaj centimetrov, njihovi hodniki pa so dolgi tudi 50 do 60 metrov. ▸ A vakondok néhány centiméter mélyen túrnak a földben, alagútjaik hossza eléri az 50–60 métert is.
Povezane iztočnice: zlati krti, evropski krt, krt vrečar, navadni krt

2. (vohun) ▸ besúgó, neformalno ▸ tégla [beépített ember]

mévlja (-e) f star. verme (del gastrofilo):
pren. mevlje ga koljejo zampetta; scalcia
pog. imeti mevlje v riti essere irrequieto, impaziente, capriccioso

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata

rán, rána, ráno temprano ; (predčasen) prematuro ; (rano zrel) precoz ; (jutranji, zgodnji) matutino, matinal

v ranem jutru muy de mañana, de madrugada
rana ura hora f matinal
rano sadje fruta f temprana
od rane mladosti desde la más temprana juventud, desde edad muy temprana
rana ura zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
rána herida f (tudi fig); lesión f
lahka (težka, odprta, vbodna, smrtna, nevarna) rana herida ligera (grave, abierta, punzante, mortal, de pronóstico reservado)
odprta rana llaga f (tudi fig)
rana od krogle herida de bala
urezana rana cortadura f, med herida incisa
obvezati rano vendar la herida
zopet odpreti stare rane (fig) renovar (ali abrir) viejas heridas, reavivar viejos resentimientos
povzročiti (zadati) rano causar (producir) una herida
umreti za posledicami svojih ran morir a consecuencia de sus heridas
riti po rani (fig) escarbar en la herida
rana se je zacelila la herida está cerrada (ali cicatrizada)
zdraviti rano curar la herida

rána blessure ženski spol , plaie ženski spol , lésion ženski spol

huda (lahka) rana blessure grave (légère)
strelna rana blessure (causée) par (une) balle
urezna rana coupure ženski spol, taillade ženski spol, entaille ženski spol
ugrizna rana morsure ženski spol, (kače) piqûre ženski spol
vbodna rana blessure faite par une arme pointue
zaceljena rana plaie (ali blessure) cicatrisée
zmečkana rana plaie contuse, contusion ženski spol, froissure ženski spol, meurtrissure ženski spol
rana se je zacelila la blessure s'est fermée (ali cicatrisée)
obvezati rano bander une blessure
zdraviti rano soigner une plaie
umreti za posledicami svojih ran mourir de (ali succomber à) ses blessures
riti po rani (figurativno) retourner le fer dans la plaie
zadati globoke rane (figurativno) faire (ali infliger) de profondes blessures
zopet odpreti rano (figurativno) rouvrir une blessure (ali une plaie)

rit ženski spol (-i …)

1. der Arsch, der Hintern

2. (zadnjična odprtina) das Arschloch

3. psovka: das Arschloch
|
figurativno dvigniti rit den Arsch lüften
obrisati si rit z/s sich den Hintern abwischen mit/sich den Arsch wischen können mit
papir za rit obrisati ničvreden: der Arschwisch
stisniti rit od strahu: einen kalten Arsch haben
(umreti) den Arsch zukneifen/zusammenkneifen
imeti polno rit česa: einen ganzen Arsch voll haben (von)
na rit:
obesiti si na rit (obleči) sich auf den Hintern hängen
imeti na riti auf dem Hintern haben
pasti na rit od začudenja, razburjenja: aufs Kreuz fallen, von den Socken sein
vreči na rit aus den Stiefeln hauen
usesti se na rit od začudenja: sich auf den Hintern setzen
v rit:
brca v rit der Arschtritt
lesti v rit komu (jemandem) in den Arsch kriechen/Zucker in den Hintern blasen
piši me v rit! leck mich am Arsch/du kannst mich mal!
suniti v rit (nagnati) (jemanden) schassen/rausschmeißen
zatakniti si v rit sich in den Arsch stecken können

v riti (fuč) im Arsch, in den Arsch gegangen
imeti zolje v riti Hummeln im Hintern haben/Pfeffer im Arsch haben
z ritjo:
usesti se z nago ritjo v koprive sich in die Tinte setzen, sich in ein Wespennest setzen
za ritjo/bogu za ritjo am Arsch der Welt
| ➞ → sedalo, zadnjica

rìt (ríti) f

1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

3. nareč. (ritnica) chiappa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
vzdigniti rit levare le chiappe
vse prinesti k riti imbeccare qcn.
pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
dobiti jih po riti prenderle
kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
piši me v rit e chi se ne frega!
na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere

ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)

I. intr.

1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.

2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —

II. trans.

1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.

2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.

ruspor -ārī in ruspor -ārī (iz *rūs-pā-; prim. srednjevisokonem. riuspeln, riuspern, rūspern, nem. räuspern, lit. raisiù kopati, riti, sl. rušiti; druga domneva izvor povezuje z indoev. kor. *reu- v gr. ἐρευνᾶν izsledovati, zasledovati, poizvedovati, ἔρευμα poizvedovanje, got. in stvnem. rūna tajnost, skrivnost, tajno posvetovanje, stvnem. rūnēn = nem. raunen šepetati, šušljati) raziskati (raziskovati, raziskavati), preiskati (preiskovati, preiskavati): vagent ruspantes silvas, sectantes feras Acc. ap. Non., iuve nunc adtemptare, iuve, nunc, anime, ruspari Frygas! Acc. fr., si cocto ventrem rusparer, hepatia suffoderem, ita ut apud te puerulus ille Sicinius Pudens suomet obson[i]o discit Ap., ruspari est quaerere crebro, ut hoc versu indicatur: „et ego ibo, ut latebras ruspans † rimeram aptimas †“ Fest.

tího adv.

1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

2. (v povedni rabi)
biti tiho tacere
biti tiho kot miš non fiatare
(tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
elipt. tiho! silenzio!, zitti!
ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
tiho cviliti guaiolare
tiho se pomenkovati confabulare, parlottare

udárec (-rca) m

1. colpo, botta, botto:
braniti se pred udarci parare i colpi, difendersi dai colpi
dajati, dobivati udarce menare, ricevere colpi
nizek udarec colpo basso (tudi pren.)
udarec ure rintocco dell'orologio
udarec srca battito del cuore

2.
udarec kemblja colpo del battaglio
udarec kladiva, sekire colpo di martello, di scure
udarec ptičjih peruti battito d'ali
udarec kopita zoccolata
udarec s palico bastonata
udarec strele colpo di fulmine

3. voj. assalto

4.
zračni udarec colpo d'aria

5. pren. colpo:
pogumno nositi udarce usode sopportare con coraggio i colpi della (avversa) fortuna
uporabljati, privoščiti si nizke udarce ricorrere ai colpi bassi
udarec v prazno colpo a vuoto
šport. delfinski udarec battuta nel nuoto a farfalla
šport. začetni udarec servizio
udarec električnega toka folgorazione
udarec po riti sculacciata
udarec s kladivom martellata
udarec s krampom picconata
udarec s pasom cinghiata
udarec s pestjo pugno, cazzotto
udarec s trebuhom spanciata
udarec z bičem sferzata, frustata
udarec z desnico destro
udarec z glavo testata, zuccata
udarec z mečem fendente

velikonôčen (-čna -o) adj. rel. di Pasqua, pasquale:
velikonočna nedelja domenica di Pasqua
velikonočni obredi riti pasquali
velikonočna sveča (v cerkvi) cero pasquale; lumen Christi
bibl. velikonočno jagnje agnello pasquale

zolj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Dasselfliege, Biesfliege (goveji Rinderbiesfliege, Rinderdasselfliege, konjski Pferdebiesfliege, die Magenbremse)
nosni zolj die Rachenbremse (konjski Pferderachenbremse, srnji Rachenbremse der Rehe)
podkožni zolj Dasselfliege, Biesfliege, Hautbremse
trebušni zolj Magenbremse
figurativno imeti zolje v riti Hummeln im Hintern haben