Franja

vaffanculo inter. vulg. pojdi v rit!, jebi se!, ne serji ga!

bêbast, bêbav débile (mental), faible d'esprit, niais, simplet, bête, imbécile, idiot ; (starec) gâteux , familiarno gaga

bebavo se smeji il rit bêtement (ali stupidement, d'un air idiot)

brca ženski spol (-e …) der Fußtritt, der Tritt; figurativno der Hinauswurf
brca v rit der Arschtritt

bŕca kick

bŕca v rit (vulgarno) a kick up the arse
dobiti bŕco v zadnjico to get a kick in the pants, (biti odpuščen) to get the sack

cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca

črk|a ženski spol (-e …)

1. der Buchstabe (grška griechischer); -buchstabe (dvojna Doppelbuchstabe, mala Kleinbuchstabe, tiskana Druckbuchstabe, velika Kapitalbuchstabe/Großbuchstabe)
kombinacija črk die Buchstabenkombination
figurativno do zadnje črke bis auf den letzten Buchstaben
figurativno po črki razumeti, razlagati: nach dem Buchstaben
črka ubija, duh oživlja der Buchstabe tötet, der Geist aber macht lebendig
figurativno mrtva črka toter Buchstabe
figurativno tri črke (rit) die fünf Buchstaben

2. tiskana/tiskarska: die Letter (gotska gotische); tipografska, strojepisna ipd: die Type; (grafično znamenje) das Schriftzeichen

3.
črke množina (način zapisa) die Schrift
grške črke griechische Schrift
podoba črk das Schriftbild
tiskane črke die Blockschrift/Druckschrift
s tiskanimi črkami in Druckschrift/Blockschrift
velikost črk die Schriftgröße
višina črk die Schrifthöhe
vrsta črk die Schriftart
stroj za vtiskovanje črk die Prägemaschine

4.
v obliki črke … -förmig
(S S-förmig, T T-förmig, U U-förmig, V V-förmig)

dimanche [dimɑ̃š] masculin nedelja

le dimanche ob nedeljah
(les) dimanches et jours de fête ob nedeljah in praznikih
dimanche gras, des Rameaux, de Quasimodo, de Pâques, de (la) Pentecôte pustna, cvetna, bela, velikonočna, binkoštna nedelja
du dimanche nedeljski; amaterski, diletantski
billet masculin bon dimanche (železniška) nedeljska, povratna vozovnica
chasseur masculin du dimanche nedeljski lovec
chauffeur masculin du dimanche (familier) nedeljski, slab šofer
peintre masculin du dimanche slikar amater (diletant)
s'habiller en dimanche nedeljsko, praznično se obleči
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) ne hvali dneva pred nočjo

fünf pet; es ist fünf ura je pet; die fünf Buchstaben tri črke (rit); seine fünf Sinne (nicht) beisammen haben (ne) biti pri pravi (pameti); fünf gerade sein lassen iti preko (česa), pogledati skozi prste; pustiti naj je, kar je; sich an den fünf Fingern abzählen na prste prešteti

können (konnte, gekonnt) znati (singen, deutsch, tanzen, ein Gedicht, nichts usw., peti, nemško, plesati, pesmico, nič itd.); lahko (kann ich kommen, singen usw. ali lahko pridem, zapojem itd.; negativ : ne morem); moči (morem, besonders verneint: ich kann nicht kommen, sagen usw. ne morem priti, reči itd.), was kann ich dafür kaj morem (za to); (möglich sein) etwas kann/kann nicht gelesen, gefunden usw. werden je/ni mogoče prebrati, najti itd.; nicht umhin können ne moči se zadržati; bei Vermutungen : lahko da je, utegne biti (sie kann krank sein lahko, da je bolna, utegne biti bolna, das kann wahr sein utegne biti res) ; (die Gelegenheit haben) imeti priliko (ich konnte mit ihm sprechen, ein gutes Wort einlegen imel sem priliko govoriti z njim/reči dobro besedo itd.) ; nichtvollendete Handlung: X kann ... vorweisen X izkazuje... man kann nie wissen nikoli se ne ve; gut können mit jemandem dobro se ujeti s (kom), dobro se razumeti s (kom); du kannst mich gern haben! pojdi se solit!; du kannst mich mal! pojdi v rit!

Kreuz, das, (-es, -e) križ (tudi Anatomie); anstelle einer Unterschrift: križec; Musik višaj; figurativ križ; das Kreuz des Südens Astronomie Južni Križ; das Eiserne Kreuz železni križ; es ist ein Kreuz mit križ je z; ein Kreuz über etwas machen narediti križ čez (kaj); sein Kreuz tragen nositi svoj križ, prenašati težave; jeder hat sein Kreuz zu tragen vsak ima svoj križ; aufs Kreuz schlagen pribiti na križ; aufs Kreuz legen vreči na tla, figurativ ogoljufati; aufs Kreuz fallen pasti na rit; es im Kreuz haben imeti bolečine v križu; übers Kreuz sein mit biti si navzkriž z; übers Kreuz legen položiti navzkriž; zu Kreuze kriechen pokesati se, ponižati se

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

lizati (ližem)

1. lecken (se sich), schlecken; bonbon, liziko: lutschen
lizati si rane seine/ihre Wunden lecken (tudi figurativno)

2.
lizati se (dobrikati se) komu: katzbuckeln, herumscharwenzeln

3.
lizati rit in den Arsch kriechen

lüften zračiti, prezračiti; den Hut: dvigniti, eine Maske: sneti; Geheimnisse, eine Identität: razkriti; den Arsch lüften (malce) dvigniti rit

materōzzolo m (lesen) obesek za ključe
PREGOVORI: essere come la chiave e il materozzolo preg. biti kot rit in srajca

matin [matɛ̃] masculin jutro; dopoldan

au matin de la vie v mladosti
ce matin davi, danes zjutraj
de bon, de grand matin zgodaj zjutraj, že na vse zgodaj
dès le petit, au petit matin že zgodaj zjutraj
demain (au) matin jutri zjutraj, jutri dopoldne
à deux heures, à cinq heures, à dix heures du matin ob dveh ponoči, ob petih zjutraj, od desetih dopoldne
dimanche matin v nedeljo zjutraj, dopoldne
du matin au soir od jutra do večera; ves ljubi dan
du soir au matin vso noč
tous les matins vsako jutro
hier (au) matin včeraj zjutraj, včeraj dopoldne
le matin (de bonne heure) (zgodaj) zjutraj
un (beau) matin, un de ces matins nekega (lepega) jutra
classes féminin pluriel du matin dopoldanski pouk
étoile féminin du matin (zvezda) danica
journal, édition féminin du matin jutranjik, jutranja izdaja
office masculin du matin (religion) jutranjica
être du matin zgodaj vstati
à qui se lève matin Dieu aide et prête la main rana ura zlata ura
tel rit le matin qui le soir pleurera ne hvali dneva pred nočjo

natŕčiti nàtr̄čīm: natrčiti zadnjicu pokazati rit: onda digne košulju što god može bolje i natrči zadnjicu

nògavica ž hlačnica: zasukati -e i gaziti blato; derem -u i krpim tur strižem hlačnico, da zakrpam rit

obrísati¹ (-ríšem)

A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
obrisati posodo asciugare le posate
obrisati prah pulire la polvere
obrisati nos pulire, pulirsi il naso
pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)

B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi

pane¹ m

1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

2. kulin.
pan di Spagna kolač

3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice

5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)