Franja

jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

le jour apparaît, se lève dani se
à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
à la tombée du jour v mraku
au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
jour à jour dan za dnem
avant le jour pred dnevnim svitom
dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
de jour podnevi, čez dan
officier de jour dežurni častnik
de ce jour današnji
de deux, quatre jours (figuré) novopečen
de deux jours l'un vsak drugi dan
de jour en jour dan za dnem
de mes jours v vsem mojem življenju
de nos jours dandanes, danes
de tous les jours vsakodneven
d'un jour enodneven; kratkotrajen
bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
du jour tega (današnjega) dne, sodoben
le goût du jour sodoben okus
l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
du premier jour od prvega dne
depuis huit jours že teden dni
en plein jour pri belem dnevu
l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
le jour de na dan
le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
nuit et jour noč in dan
par jour dnevno, na dan, vsak dan
jour par jour dan za dnem
(pendant) le jour podnevi, čez dan
(pendant) des jours entiers cele dneve
sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
tous les jours vse dni, vsak dan
un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
jour de l'an novoletni dan
jour artificiel umetna luč, razsvetljava
jours caniculaires pasji dnevi
jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
jour de déchéance plačilni dan (za menico)
jour de deuil dan žalovanja
jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
jour de fête praznik
jour de foire semanji dan
jour de guigne (familier) nesrečen dan
jour intercalaire prestopni dan
jour de la lessive pralni dan, dan pranja
jour du marché tržni dan
jour de naissance, jour natal rojstni dan
jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
jour de paie plačilni dan
jour (de réception) sprejemni dan
jour du scrutin (politique) dan volitev
jour de travail delovni dan
clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
chute féminin du jour znočitev
demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
faux jour slaba luč (tudi figuré)
grand jour svetel, bel dan
mauvais jour slab, nesrečen dan
naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
ordre masculin du jour dnevni red
percé à jour preluknjan, predrt
petit jour svit, svitanje
les vieux jours starost, dnevi v starosti
attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
il fait jour dan je, svetlo je
se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
percer à jour (figuré) razkriti
la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
venir à jour priti na dan
vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)

kož|a [ó] ženski spol (-e …)

1. anatomija die Haut, -haut (človeška Menschenhaut, na glavi Kopfhaut, na obrazu Gesichtshaut, mešana Mischhaut, problematična Problemhaut, trda Hornhaut, žametno mehka Samthaut)
nečista koža unreine Haut
živalstvo, zoologija živa/odrta: die Haut, -haut (bivolja Büffelhaut, kačja Schlangenhaut, konjska [Roßhaut] Rosshaut, kravja Kuhhaut, krokodilja Krokodilhaut, levja Löwenhaut, medvedja Bärenhaut, ribja Fischhaut, slonova Elefantenhaut, živalska Tierhaut); (krzno) das Fell, -fell (kozja Ziegenfell, medvedova Bärenfell, severnega medveda Eisbärenfell, ovčja Schaffell, Lammfell, telečja Kalbsfell, tigrova Tigerfell)
… kože Haut-
(barva die Hautfarbe, nega die Hautpflege, pordelost die Hautrötung, poškodba die Hautverletzung, tip der Hauttyp, čiščenje die Hautreinigung, draženje die Hautreizung; vnetje die Hautentzündung)
medicina lupljenje kože die Häutung, v luskah: die Abschuppung, die Schuppung
olje za nego kože das Hautöl
sredstvo za nego kože das Hautpflegemittel
v barvi kože fleischfarben, hautfarben
za čiščenje kože hautreinigend

2.
živalstvo, zoologija jadralna koža die Gleitfläche

3. (lupina) die Haut, die Pelle; (kožica) na mleku, marmeladi ipd.: die Haut; pri slanini: die Schwarte, Speckschwarte
|
figurativno sama kost in koža (ga je) (er ist) knochendürr, (er ist) nur noch Haut und Knochen
imeti debelo kožo eine dicke Haut haben, figurativno dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
figurativno kričati, kot bi (mu) kožo drli schreien wie am Spieß
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
figurativno reševati svojo kožo seine (eigene) Haut retten
figurativno tvegati kožo seine Haut aufs Spiel setzen, Leib und Leben wagen
figurativno ustrojiti (komu) kožo (jemanden) vertrimmen, (jemandem) das Fell ausgerben
do kože bis auf die Haut
moker: bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
iz kože aus der Haut
skočiti iz kože aus der Haut fahren
figurativno človek bi skočil iz kože es ist zum Verrücktwerden, es ist um aus der Haut zu fahren
ne moči iz svoje kože nicht aus seiner Haut herauskönnen, nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
čoln iz kože das Fellboot
na kožo auf die Haut
figurativno (biti) napisan na kožo vloga: auf den Leib geschrieben (sein), program: wie auf den Leib geschneidert (sein)
na koži auf der Haut
na goli koži auf bloßer Haut, auf der bloßen Haut
na lastni koži auf der eigenen Haut, hautnah
figurativno izkusiti na lastni koži am eigenen Leib erfahren
pod kožo unter der Haut/unter die Haut
figurativno iti pod kožo (do živega) unter die Haut gehen
strah: in die Glieder fahren
s kožo mit der Haut
s tanko/debelo kožo dünnhäutig, dickhäutig
s kožo in kostmi mit Haut und Haar
biologija obdan s kožo umhäutet
v koži in der Haut
figurativno ne biti v dobri koži in keiner guten Haut stecken
(ne) počutim se dobro v svoji koži mir ist (nicht) wohl in meiner Haut
ne bi hotel biti v njegovi kož ich möchte nicht in seiner Haut stecken
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
vživeti se v čigavo kožo sich in (jemandes) Rolle versetzen
za kožo für die Haut
ugoden za kožo hautschonend, hautfreundlich
škodljiv za kožo hautschädigend
neškodljiv za kožo hautverträglich

krížanka mots croisés; métisse ženski spol , bâtarde ženski spol ; plante ženski spol hybride

reševati križanke faire des mots croisés

libellus -ī, m (demin. liber)

I. lubje, ki so ga uporabljali za pisalne table: levis in aridulo malvae descripta libello Cinna ap. Isid. —

II.

1. knjiga, knjižica, spis(ek), (literarno) delo (delce): scripsi etiam illud quodam in libello Ci., libellos de contemnenda gloria scribunt Ci., libellis eum palaestraeque operam dare L., Cicero in ioculari quodam libello Q.; v pesnitvah: meo citus haec subscribe libello H., comīs garrire libellos H. lične veseloigre (komedije), quoi dono lepidum novum libellum … ? Cat.; meton. v pl. knjigarn(ic)a: quaesivimus … te in circo, te in omnibus libellis Cat., libelli, campus, porticus, … haec essent loca semper Mart.

2. meton. po vsebini spisa
a) zapis(ek), zaznamba, zaznamek, zabeležba, (za)beležka, beležnica, zapisnica, zapiski, seznam, zvezek, dnevnik: l. mandatorum Ci., libelli nominum vestrorum huius in manibus erant Ci., nisi forte, si quid memoriae causa rettulit in libellum (v beležnico), id numerabitur in actis Ci., an in … libellis … acta Caesaris firma erunt? Ci., pessimae vero consuetudinis, libellis esse contentum, quos … Q., ex libello respondere Plin. iun.
b) pritožna vloga, tožbni spis, (ob)tožba, pritožba, ovadba, prijava: componunt ipsae per se formantque libellos Iuv., libellum alicui dare (pri kom podati) Fl., libelli coniurationem nuntiantes dati Vell., in scrinio eius datus a Caro de me libellus inventus est Plin. iun., recitavit libellum disertum et gravem Plin. iun., rationem tradit, qua huius modi libelli formandi sunt Dig.
c) pismena prošnja, peticija; spomenica: commotus Atticus libellum composuit Ci. ep., supplicibus dominum lassare libellis Mart., libellos signare Suet. ali subnodare Plin. prošnje podpis(ov)ati = odgovoriti (odgovarjati) na prošnje, rešiti (reševati) jih, a libellis (sc. homo) Suet. = libellensis; non illi in libellis laudationem decretam miserunt Ci., epistulae … , quas primus videtur ad paginam et formam memorialis libelli convertisse Suet.
d) spored, program, pismeno povabilo h kaki slavnosti, predavanju idr.: gladiatorum libelli Ci. sporedi gladiatorskih iger, subsellia conducit et libellos dispergit T. razpošilja sporede predavanja.
e) javno naznanilo, razglasitev, razglas, nabit (razobešen) oglas, naznanilo, objava, obvestilo, lepak, plakat: edebat per libellos circum tribum missos scriptura brevi: Caesar dictator illi tribui Suet.; poseb. deicere libellos sneti oglase, nabite na posestvih zadolžencev, na katerih je pisalo, da so posestva zasežena in na prodaj = zasego posestev preklic(ev)ati: libellos Sex. Alfenus, procurator P. Quinti, … deicit Ci., suspensis amici bonis libellum deicio Sen. ph.
f) pismo, pisanje, dopis: libellum ipsius habeo, in quo est … Ci., ut ex libellis eius animadverti Brutus in Ci. ep., libellum (libellos) dare (napisati, izdati, od sebe dati) Aug., libellum repudii dare Aug., Vulg. razporočno (razvezno, ločitveno) pismo.
g) sramotilni spis, pamflet, paskvil, zabavljica: primus Augustus cognitionem de famosis libellis specie legis eius tractavit T., sparsos de se in curia famosos libellos non expavit Suet., libellos aut carmina ad infamiam alicuius sub alieno nomine edere Suet.
h) pismeno potrdilo, potrdilnica, poverilnica, izkazilo, izkaznica, spričevalo: significent id libello manu suā subscripto Paul. (Dig.).

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

rébus (-a) m

1. igre rebus:
reševati rebuse risolvere i rebus

2. pren. rebus, indovinello, rompicapo, enigma

rešíti (se) (-im (se)) perf., perf. refl. glej reševati | rešiti (se)

uganka samostalnik
1. (miselna igra) ▸ rejtvény, fejtörő, találós kérdésPravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi mavrica. ▸ Az előző héten feltett találós kérdés helyes megfejtése a szivárvány.

2. (neznana stvar ali problem) ▸ rejtély, talányKot ostaja uganka njeno življenje, je skrivnostna tudi njena poezija. ▸ Ahogy egész élete talányokban gazdag, költészete is rejtélyes.

zadéva (-e) f

1. adm. pratica:
obravnavati, reševati zadevo occuparsi della pratica, risolvere la pratica

2. fatto, affare:
družbene, gospodarske, javne zadeve fatti sociali, economici, pubblici
notranje, zunanje zadeve države affari interni, esteri di uno stato

3. cosa, faccenda:
zadeva je rešena cosa fatta
to je resna zadeva è una faccenda seria

4. ekst. coso, aggeggio, arnese:
čemu služi tista zadeva? a che serve quel coso?, quell'arnese?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. srčne zadeve affari del cuore

življênjsko adv.

1.
življenjsko zavarovan assicurato sulla vita
življenjsko nevaren padec caduta mortalmente pericolosa
reševati primere življenjsko risolvere le questioni in modo reale

2. pren. (izraža visoko stopnjo)
denar življenjsko potrebujemo il denaro è un bisogno essenziale
življenjsko pomembno vprašanje una questione di importanza capitale

разбирать, разобрать narazen jemati, vzeti, narazen de(va)ti; urejati, urediti; preisk(ov)ati; analizirati; razčlenjati, razčleniti; razstavljati (stroj);
р. дело preiskovati zadevo;
p. cпор reševati, rešiti spor;
р. книгу ocenjevati knjigo;
p. по сортам sortirati;
р. почерк razb(i)rati pisavo;
его разбирает досада loteva se ga dolgčas;
его разбирает хмель pijača mu leze v glavo;

разрешать, разрешить
кому что dovoljevati, dovoliti komu kaj; reševati, rešiti (nalogo), razrešiti; (zast.) odpuščati, odpustiti, oprostiti;
р. (от грехов) odvezati grehov;
разрешите закурить dovolite mi, da prižgem cigareto;