Franja

rubrical [rú:brikəl] pridevnik (rubrically prislov)
rubričen; (redko) rdeč; liturgijski, ritualen, obreden; formalen

rubrīcōsus 3 (rubrīca) poln rdeče zemlje, rdeč: ager Ca., locus Ca., Plin., terra Ca., solum Plin.

rubro rdeč

rubro m Am nadpis, naslov

ruddy [rʌ́di]

1. pridevnik (ruddily prislov)
rdeč, rdečkast, rožnat (od zdravja) zdrav, rdečeličen
britanska angleščina, sleng presnet, preklet

a ruddy fool prekleti norec

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
pordečiti; pordečeti, postati rdeč

rufo rdeč, rdečelas; kodrast

rūfus 3 (prim. ruber, rutilus) rdeč, in sicer svetlordeč, živordeč, lisičje rdeč, rjavkasto rdeč, rus(ast), (o osebah) rdečelas(ec), rdečeglav(ec): Sen. ph., Mart., Plin., Hyg., Fest., Fr. idr., rufus quidam Pl., virgo rufa Ter., mulieres Varr., crinis Plin., sal Plin., materies maris (sc. tiliae) dura rufiorque Plin., Campana siligo rufior Plin., rafix rufior Plin., armenta Vitr., capillus Vitr., sanguis, urina, sputum, bil Cels., color Plin., Cels., Gell., Marc., vacca Hier. — Kot nom. propr. Rūfus -ī, m Rúf(us) = Rdečeglavec, Rūfa -ae, f Rúfa = Rdečeglavka, priimek Cecilijevega, Minucijevega, Varijevega, Rutilijevega, Celijevega, Mavzonijevega in Pompejevega roda: Ci., Ci. ep., Cat., H., L., S., C., Auct. b. Afr., N., Sen. rh., Sen. ph., Vell., Val. Max., Asc. idr.

rùmen -èna -èno, dol. rùmenī -ā -ō rdeč: biti rumen kao ruža; -i obrazi

rumēnit -a -o rdeč: u tebe su usne -e, Ajko moja

rȕs -a -o, dol. rȕsī -ā -ō
1. rdeč, svetel (o laseh): -a kosa
2. plavolas: -a glava; odsjeći -u glavu

russātus 3 (russus) pordečen, pordel, rdeče (po)barvan, rdeč: parte alia solum russati pone Lacertae Iuv. oblečen v rdeče, sanguine suo russatus Tert.

russus 3 (iz *rudh-tos ali *rudh-sos; sor. z ruber; prim. stvnem. ros(a)mo, rost = nem. Rost rja, lit. raũsvas rdeč, rùsvas rdečerjav, rus, gr. ἔρευϑος = lat. rubor) rdeč (kot meso), rdečkast, rdečerjav, rjavkastordeč, rús: illi redemi russum Pl., fauces Enn. fr. ap. Ci., anus russum ad armillum Luc. fr., cristae Varr., vela Lucr., gingiva Cat., Cat. ap. Ap., sum figuli lusus russi persona Batavi Mart., „russus“ enim color et † „ruber“ † nihil a vocabulo „rufi“ dicuntur neque proprietates eius omnes declarant Gell., non enim haec sunt sola vocabula rufum colorem demonstrantia, quae tu modo dixisti, „russus“ et „ruber“, sed alia quoque habemus plura (sc. fulvus, flavus, rubidus, poeniceus, rutilus, luteus, spadix) Gell., color Macr., tunicae, vinum Vop.

Opomba: Obl. rusus najdemo pri Gell. v nekaterih rokopisih.

rutilant [rú:tilənt] pridevnik
(redko) žareč, razbeljen; rdeč

sanguine [sǽŋgwin]

1. pridevnik (sanguinely prislov)
polnokrven; vročekrven, ognjevit; sangviničen
poetično krvav, temno rdeč; rdeč, zdrave barve (v obrazu); zaripel; veder, živahen, vesel, lahkó razdražljiv; optimističen, zanesenjaški; drzen (v pričakovanju), zaupen, prepričan; sestavljen iz krvi, krven

beyond the most sanguine estimate prekašajoč najbolj optimistične ocene
to be sanguine of success biti prepričan o uspehu

2. samostalnik
risba z rdečo kredo ali pastelom

3. prehodni glagol
poetično umazati, omadeževati s krvjo; pordečiti

scarlet [ská:lit]

1. samostalnik
škrlat; škrlatna tkanina

2. pridevnik
škrlaten; rdeč
figurativno vlačugarski

scarlet admiral rdeči admiral (metulj)
scarlet fever škrlatinka; sleng, arhaično navdušenje za vojaško službo (v rdečih suknjičih)
scarlet hat kardinalski klobuk (čast)
scarlet rash medicina osepnice
scarlet runner botanika rdeči fižol
the scarlet woman, the scarlet whore Biblija nečistnica, razvratnica, figurativno (papeški) Rim, rimska Cerkev
to turn (to flush) scarlet postati rdeč kot paprika (kot kuhan rak)

Sīdōn -ōnis, f (Σιδών -ῶνος in -όνος) Sidón, najstarejše in najimenitnejše feničansko mesto severno od Tira (Tyrus); že v Homerjevem času je slovelo po trgovini, pomorstvu in umetnostih (zdaj ṣaida): Ci. ep., Cu., V. (z acc. Sīdōna), O. in Lucr. (z abl. Sīdōne), Sil. (z abl. Sīdŏne), Lucan., Mel., Plin., Iust. Od tod adj.

1. SĪdō̆nius 3 (Σιδώνιος, pesn. Σιδόνιος) sidónski, tudi tírski (ker je Tir (Tyrus) sidonska kolonija): moenia O., urbs (= Tyrus) V., Antipater Sidonius Ci., Plin., Q., Val. Max. iz Sidona, tudi samo Sidonius Ci. Sidonec, ostrum H., O.; pesn. =
a) rdeč, škrlaten, bagren (Sidon in Tir sta slovela po svoji proizvodnji škrlata): chlamys V., amictus O., Stat., mitra, palla, vestis Pr.
b) feničánski: Dido, patres V., hospes (= Cadmus) O., rates O., nautae H., murex Tib., concha Mart., aenum Sen. tr., Sidonius raptus Stat. Feničanke Evrope, Sidonio taurus amore calet Mart. do Feničanke Evrope.
c) kartažánski, kartáginski (ker je Kartagino ustanovila Feničanka Didona): equus V., cuspis, miles, duces Sil.
d) tébski, tebánski (ker je Feničan Kadmos (Cadmus) ustanovil mesto Tebe v Bojotiji in tam sezidal tebanski grad, po njem imenovan Cadmēa): comites O., turres Stat; subst.
a) Sīdōnia -ae, f Sidónija, sidonsko obmestje: Iust.
b) Sīdōniī -ōrum, m (Σιδώνιοι) α) Sidón(ij)ci, preb. Sidona: id oppidum (sc. Leptis) ab Sidoniis conditum est S. — Soobl. Sīdonēs -um, m (Σιδόνες): Cu. β) Tírci: Cu. γ) pesn. = Feničáni: O. (Fast. 3, 107).

2. Sīdōnicus 3 (Σιδωνικός) sidónski: legum cultusque pleraque Sidonica S.

3. Sīdō̆nis -idis, f sidónska, tírska, feničánska: concha O. tirska, tellus O. = Fenicija; kot subst. Sidónka, Feničánka = Didona: O., ali njena sestra Ana: O., Sil., ali Evropa: O., Stat.

tinto (temno) rdeč

(vino) tinto rdeče vino
tinto en sangre okrvavljen, krvav

ùsperak -èrka m
1. rdeč, zlat našitek na zunanji strani hlačnic
2. okrasek v obliki peresa na ovratniku uniforme

vȁtren -a -o
1. ognjen: -i jezici; -a lopta, kugla atomski oblak
2. rdeč: -a boja
3. strelni: -o oružje
4. ognjevit: vatren poljubac; -a ljubav; -ōst ž ognjevitost

vitelotte [vitlɔt] féminin rdeč, podolgovat krompir

zàdrigao -gla -o čvrst, močan, poln, rdeč (navadno o vratu, obrazu): glava mu počivaše na -glu vratu; na ulazu se pojavi -o soldačko lice