Franja

unfasten [ʌnfá:sn] prehodni glagol & neprehodni glagol
odvezati (se), razvezati (se), odpeti (se); odpreti (se)

unlace [ʌnléis] prehodni glagol
razvezati (vezalke); odvzeti; odvzeti čipke; sleči (koga)

unlink [ʌnlíŋk] prehodni glagol
odvezati, razvezati; odpeti; ločiti (člene verige), razstaviti (verigo)

unloose, unloosen [ʌnlú:s(n)] prehodni glagol
odvezati, razvezati, zrahljati (prijem); odpreti; izpustiti; osvoboditi

untack [ʌntǽk] prehodni glagol
odvezati, razvezati; razstaviti, narazen dati

untie [ʌntái] prehodni glagol
odvezati, razvezati
figurativno razrešiti vozel; osvoboditi

untied to nevezan na
neprehodni glagol
odvezati (razvezati) se

расшнуровывать, расшнуровать razvez(ov)ati

розв’яза́ти -в’яжу́ док., razvézati -véžem dov.

débrocher [debrɔše] verbe transitif sneti z ražnja (perutnino, meso); razvezati mehko vezavo knjige

despegar [g/gu] od-, raz-vezati, ločiti; od brega odriniti; vzleteti (Ietalo)

sin despegar los labios ne da bi črhnil
despegarse de alg. prelomiti s kom
despegarse del mundo odreči se svetu

dīvellō -ere -vellī in -vulsī -volsum, mlajše -vulsum

1. raztrgati, pretrgati, razčesniti: Gell., Amm., magnos manibus d. montīs, divolsā nube Lucr., d. manibus nodos V. razvozlati, corpus O., suos artūs morsu O., ea cornu divulsere boves O., divulsa membra O., d. vulnus (obvezo rane) manibus Auct. b. Afr., effigies Pisonis T.; klas. le pren. = razvez(ov)ati, razdreti (razdirati), na silo ločiti (ločevati), prekiniti, ukiniti, uničiti (uničevati): res copulatas, commoda civium, affinitatem Ci., amorem querimoniis H., somnos divellit cura H. prekine, moti, d. amicitiam Sen. ph.; pass.: distineor ac divellor dolore Ci.

2. occ. odtrg(ov)ati, odčehniti, odčesniti, ločiti; abs.: nec me … Gyes divellet umquam (sc. a te) H.; Od kod? s samim abl.: d. Damalin adultero H., ramum suo trunco O.; z a(b): neque ab eo (sc. a Catilina) divelli possunt Ci., qui a me mei servatorem capitis divellat Ci., divelli liberos a parentum complexu S., se ab hoste L., divelli a se et abripi Cu., uxor, ne ab aegro divelleretur Iust.; med.: divellimur inde V., non ego amplexu divellerer tuo V.; pren.: divelli ab otio, a voluptate Ci.

dīverto, st.lat. dīvortō, -ere -vertī (-vortī) (—)

1. intr. raziti se, oditi, v drugo smer obrniti se, ločiti se: ut a schola et a magistris divertit Suet. (o učencu, ki se poslavlja od šole, da bi se priučil kakega poklica); poseb. razvezati se, ločiti se (o ločitvi zakona): uxor a Legato divertit Dig., pater ignorans filiam divertisse Dig., matrimonia divertentia Gell. ločitve, razveze, razporoke; pren. (o abstr.) razlikovati se, različen biti: divortunt mores virgini(s) longe ac lupae Pl.

2. trans. kam odpraviti (odpravljati), odpremiti (odpremljati): arcam domini ad se, in domum alicuius Vulg.

Opomba: Dīvertō je pogosto soobl. za dēvertō.

divorcer [-vɔrse] verbe intransitif ločiti se, razvezati se, razporočiti se; prekiniti zveze (avec quelqu'un s kom), odreči se (avec quelque chose čemu)

il a divorcé avec, d'avec sa femme ločil se je od žene
ses parents ont divorcé njegovi (njeni) starši so se ločili
cette actrice de cinéma a divorcé cinq fois ta kino igralka se je petkrat ločila

divorziare v. intr. (pres. divōrzio) ločiti se; razvezati se; raziti se, pretrgati prijateljske odnose

losgehen^* (weggehen) odpraviti se; Gewehr, [Schuß] Schuss: sprožiti se; Knopf, Brett: odtrgati se, Knopf: odleteti; Knoten: razvezati se; Veranstaltung: začeti se; losgehen auf odpraviti se proti/k, figurativ lotiti se (česa), (angreifen) zakaditi se v

nūntius 3 (skrč. *noventius iz novus in venire kdor prihajajoč prinaša kaj novega)

I. adj. naznanjajoč, oznanjajoč, razglašajoč, javljajoč, navajajoč, sporočajoč: rumor nuntius Ci., cur mihi fama prior quam nuntia littera venit? O., n. fibra Tib.; z objektnim gen.: simulacra … divinae nuntia formae Lucr., animi nuntia verba mei O., venturae nuntia sortis … exta Tib., prodigia imminentium malorum nuntia T. —

II. subst.

1. nūntius -iī, m
a) konkr. oznanjevalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik, sel, kurir, poročevalec: iste tuus cliens sceleri tui nuntius Ci., aliquem per nuntium certiorem facere Ci. ep., quae (sc. calamitas) tanta fuit, ut eam … non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor adferret Ci., volucrem nuntium mittere Ci. hitrega sla, litteras et nuntios mittere in Asiam N., nuntios (sc. litteras et nuntios) mittere ad aliquem C., nuntios dimittere C., remissi nuntii L., referes ergo haec et nuntius ibis Pelidae genitori V., nuntius Anchisae … incensas perfert navīs Eumelus V., te canam, magni Iovis et deorum nuntium H., ales nuntium increpare Suet.; nuntius (o ženski): huic dea … „utinam non hic tibi nuntius essem … “, inquit … Val. Fl.
b) abstr.
a) naznanilo, sporočilo, obvestilo, novica, vest, glas (o čem): n. falsus Ci., verus V., nuntium apportare Ter. ali nuntium adferre, perferre Ci. ali ferre L. novico (vest) prinesti (prinašati), malum nuntium audire Ci., nuntium accipere Ci., C.; z de: certi nuntii de exercitu veniunt C.; z objektnim gen.: nuntius expugnati oppidi C. glas (novica) o osvojitvi mesta (da je mesto osvojeno), n. mortis Andromachi Cu.; z odvisnimi povednimi ali zahtevnimi stavki: Ci., C. idr.; occ. (kot jur. t. t. za razvezo zaroke ali ločitev zakona) nuntiatum alicui remittere (tudi mittere Icti.) razvezno (ločitveno, razporočno) pismo, ločitveni list komu poslati, razvezati zakonsko pogodbo, odpovedati se zakonu (o možu in ženi): Ap., iam illi remittam nuntium adfini meo, nuntium uxori remittere Ci., etsi mulier nuntium remisit Ci.; metaf.: virtuti nuntium remittere Ci. ep. odreči (odpovedati) se kreposti (čednosti).
b) poslan, (ustno) sporočen nalog, ukaz, povelje: nisi legatorum nuntio paruisset Ci. ep., hoc ille nuntio Athenas rediit N.; z zahtevnim stavkom: eodem ut sequerentur, nuntium misit N.

2. nūntia -ae, f oznanjevalka, naznanjevalka, znanilka, glasnica: nuntia Iovis Poeta ap. Ci. (o orlu), historia nuntia vetustatis Ci., plaga n. rerum Lucr., en ego laetorum venio tibi nuntia rerum Fama O., nuntia Iunonis … concipit Iris aquas O., „Iri, meae,“ dixit, „fidissima nuntia vocis … “ O.

3. nūntium -iī, n naznanilo, sporočilo, vest: de caelo nuntium erit Tabulae censoriae ap. Varr., nova nuntia Cat.

raspètljati -ām
I.
1. razvezati petljo: raspetljaj ovu vreću da vidiš kakvi su u njoj kukuruzi
2. razvozlati: raspetljati zamršene konopce
II. raspetljati se razvozlati se, izmotati se: upleo se u taj posao sam, pusti ga neka se sam raspetlja

red-ōrdior -īrī (red in ordīrī) zopet (znova, spet) razvezati, razparati: telas, fila (sc. telae) Plin.

unwind^* [ʌnwáind] prehodni glagol
odviti; odmotati; razviti; sneti ali odstraniti (ovoj, obvezo)
figurativno razplesti, razrešiti
neprehodni glagol
odviti se, odmotati se, razvezati se (vozel); popustiti, zrahljati se (vijak)

развязываться, развязаться razvez(ov)ati se; otres(a)ti se; (vulg.) sprostiti se;
не могу никак с ним развязаться ne morem se ga znebiti