Franja

žgȍljav -a -o kržljav, slabo razvit

малоразвитой, малоразвитый slabo, premalo razvit;
м. человек omejenec

недоразвитый nezadostno razvit; umsko zaostal

bebček samostalnik
1. (umsko manj razvit človek) ▸ értelmi fogyatékos, kelekótya
So ravnali z njimi, kot da so neumni bebčki, ki ne znajo brati in jim je treba vsako stvar razložiti dvakrat? ▸ Úgy kezelték őket, mintha ostoba gyerekek lennének, akik nem tudnak olvasni és akiknek mindent kétszer kell elmondani?
"Lej," je rekel počasi, kot bi razlagal bebčku. ▸ „Nézd...” – mondta lassan, mintha egy kelekótyához beszélne
Enega otroka, ki je za vedno ostal bebček, so rešili, za ostale tri pa je bilo prepozno. ▸ Az egyik csecsemőt, aki szellemileg mindig visszamaradott lesz, sikerült megmenteni, de a másik háromnak már túl késő volt.

2. izraža negativen odnos (neumen ali nespameten človek) ▸ tökkelütött, féleszű, gyengeelméjű
Vsi pravijo, da tisti, ki pride na tekmo dopingiran, je res bebček. ▸ Mindenki azt mondja, hogy aki bedoppingolva érkezik egy versenyre, az valóban féleszű.
Seveda natančno veste, kako ste najeli kredit, vendar ste upali, da v komisiji sedijo sami bebčki. ▸ Ön persze pontosan tudja, hogyan vette fel a hitelt, de remélte, hogy a bizottságban csak tökkelütöttek ülnek.

bòlj adv.

1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
bolj natanko più attentamente

2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più

3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà

4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano

5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi

6.
bolj napolniti rinzeppare
bolj odebeliti ringrossare
bolj stisniti ricomprimere
bolj ukriviti ricurvare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tem bolj tanto più
še bolj ancora (di) più
čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
bolj kot kdajkoli quanto mai

circumferō -ferre -tulī -lātum

1. okrog (okoli) nesti (nositi), da(ja)ti, poda(ja)ti, nositi po: Pl., Varr. idr., cedo, quaeso, codicem, circumfer, ostende Ci., tabulae circumferuntur Ci., c. humani corporis sanguinem in pateris S., circumfert tegmine silvam V. na ščitu nosi goščavo puščic, circumfertur poculum L. ali lyra Q. se podaja, kroži, c. merum largius Cu., filium suum manibus circumferri iubere Suet.; na sebi, pri sebi, s seboj nositi: capite uniones, gemmas digitis Plin., solia devictarum gentium profundo ventre Cu., semper et ubique pellem vituli marini Suet.; poseb.: arma circumferre Cu. v boju se obračati zdaj sem, zdaj tja, laevā clipeum ad ictus c. Cu. ščit obračati proti udarcem = zdaj sem, zdaj tja obračati se; obr.: koga ali kaj (s čim) v spravo okrog nositi = s čim koga očistiti, z bogovi spraviti, poravnati kaj: socios purā circumtulit undā V., facta omnia c. Luc.; med. in pass. circumferri vrteti se, sukati se, klatiti se: sol ut circumferatur Ci., hominem mercede conductum ad nutum licentium circumferri Cu.; act. v med. pomenu: linea circumferens Front. krožnica; pass. pren.: oratio deducta atque circumlata Q. razvit in s periodami zaokrožen.

2. occ. del telesa, poseb. oči kam obrniti (obračati), upreti (upirati): tacitos vultus O., eruditam manum Sen. ph., acies huc atque huc V., oculos O., Val. Max., Sen. ph. idr., quocumque circumtuli oculos L., oculos ad templa deûm c. L., circumlatis oculis Cu., c. ad circumstantia agmina oculos manusque Cu. upirati oči in stezati roke.

3. pren. širiti, razširiti (razširjati), raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati): clamorem L., arma L., Fl., bellum L., T., Philippi factum atque dictum Col., meritum alicuius verā praedicatione Plin. iun., incendia et caedes et terrorem T., terrorem nominis sui late Fl.; z ACI: quae se circumferat esse Corinnam Q. razglaša; o knjigah: razširjen biti, v rabi biti: Ars, quae circumfertur Q.

constitué, e [-tüe] adjectif konstitucijski, ki se tiče (telesne) konstitucije; sestaven

enfant masculin bien constitué otrok dobre telesne konstitucije, dobro razvit otrok
autorités féminin pluriel constituées ustavne oblasti

film película f ; film(e) m

barvni film película en colores (ali de tinta)
črno-beli film película en negro
dolgometražen (kratkometražen) film película de largo (corto) metraje
nemi, plastični, tridimenzionalni film película muda, en relieve, tridimensional
rentgenski film película radiográfica
poučni film película f didáctica (ali cultural ali docente)
zvočni film película sonora (ali hablada ali parlante)
kriminalni film película policíaca (A policial)
razvit (nerazvit) film película impresionada (virgen)
snemati film filmar; cinematografiar
predvajati (vrteti) film proyectar (rodar) un film(e)
vložiti nov film cargar la cámara

manj malo

1. weniger (denarja weniger Geld, vroč weniger heiß)
manj in manj/čedalje manj immer weniger
nekaj manj etwas weniger
malo/malce manj ein [bißchen] bisschen weniger

2.
bolj ali manj/več ali manj mehr oder weniger
nič več in nič manj kot … nichts mehr und nichts weniger als …

3.
manj kot weniger als
(nižji od) unter (13 stopinj/tisoč šilingov unter 13 Grad/tausend Schilling)

4. (podstandardno) minder- (nadarjen minderbegabt, obremenjen minderbelastet, pomemben minderbedeutend); schwach- (nadarjen [schwachbegabt] schwach begabt), unter- (razvit unterentwickelt)

5.
čim manj so wenig wie moglich, möglichst wenig
čim manj …, tem … je weniger …, um so/desto …

6.
malo manj kot (malodane) beinahe

mànj adv.

1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
biti manj razvit essere meno sviluppati
govoriti manj razločno parlare meno distintamente
manj besedi! meno chiacchiere!
manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

2. (izraža manjšo količino) meno:
imeti manj denarja avere meno soldi

3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

6. šah.
s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
več ali manj più o meno
ne bolj ne manj né più né meno
manj pomemben secondario
manj važen accessorio, minore
manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio

muscolo m

1. anat. mišica:
avere muscoli di ferro, di acciaio pren. imeti železne, jeklene mišice

2.
muscoli pl. pren. mišice, (telesna) moč:
certa gente guadagna solo coi muscoli nekateri ljudje služijo le s svojimi mišicami
essere tutto muscoli slabš. imeti vse samo v mišicah, biti le telesno razvit
essere senza muscoli, non aver muscoli pren. biti mlahav, brez energije

3. meso (zaklane živine)

4. zool. severnoital. (mitilo) klapavica

najbolj meist, am meisten; am allermeisten
najbolj velik/dolg … (= največji, najdaljši) der größte, längste …
meist- (bran meistgelesen, iskan meistgesucht, meistgefragt, kupovan meistgekauft, omenjan meistgenannt, prometen meistbefahren, uporabljan meistbenutzt), höchst- (nadarjen höchstbegabt, razvit höchstentwickelt, verjeten höchstwahrscheinlich, zadolžen höchstverschuldet), best- (osovražen [bestgehaßt] bestgehasst, znan bestbekannt)

nàjbolj adv. il (la) più; massimamente:
najbolj oddaljen il più distante
najbolj razvit il più sviluppato
česar se najbolj bojim ciò che temo di più

nerazvit [è] (-a, -o) nicht entwickelt; (slabo razvit) unterentwickelt, schwachentwickelt; entwicklungsbedürftig

premalo zu wenig; (nezadostno) ungenügend, unter- (razvit unterentwickelt, zahtevati od koga (jemanden) unterfordern, zaseden unterbelegt, osvetliti unterbelichten, zaposlen unterbeschäftigt, ceniti unterbewerten)

prezgodaj [ó] zu früh, verfrüht
vse prezgodaj [allzubald] allzu bald, [allzufrüh] allzu früh
prezgodaj razvit frühreif, otrok: altklug
to mi je prezgodaj das kommt mir zu früh

prezgódaj trop tôt, prématurément, avant le temps, avant l'heure, en avance

prezgodaj razvit précoce
prezgodaj soditi o čem préjuger de quelque chose
prezgodaj zrel prématuré
vlak je prišel pet minut prezgodaj le train a cinq minutes d'avance

slabo [ó]

1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

3.
slabo mi je mir ist übel
slabo mi postaja mir wird übel

4.
slabo delati pfuschen, schludern
slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
slabo govoriti o lästern über
slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
slabo opravljeno delo die Pfuscherei
slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
slabo vzgojen ungeraten
slabo zvočno izoliran hellhörig

thymion in thymium -iī, n (gr. ϑύμιον)

1. bradavičast izrastek na koži: Cels., Plin.

2. popolnoma razvit rak (bolezen): Cels.

underdevelop [ʌndədivéləp] prehodni glagol
fotografija premalo razviti (film, ploščo)

underdeveloped nerazvit, zaostal; fotografija premalo razvit
underdeveloped country politika dežela v razvoju