Franja

Urteilsvermögen, das, razsodnost

uvidávnōst ž uvidevnost, razsodnost

wit¹ [wit] samostalnik
pamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličina

flash of wit duhovit domislek
the five wits zastarelo petero čutov
a conversation sparkling with wit od duhovitosti se iskreč razgovor
to be at one's wit's end ne vedeti kako in kaj, ne se znajti
I am at my wit's end sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagati
to be out of one's wits izgubiti pamet (glavo), ne biti pameten
he has his wits about him on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)
bought wit is best izguba izmodri človeka
to have wit to imeti dovolj pameti za (da...)
he has not the wit to see... nima toliko pameti, da bi uvidel...
it taught me wit to me je spametovalo
he sets up for a wit dela se duhovitega
to live by one's wits živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenje

благоразумие n razsodnost, uvidevnost

вменяемость f sposobnost preudarka, razsodnost

здравомыслие n (kuj.) zdrava pamet, razsodnost

рассудительность f razsodnost, preudarnost

розва́жливість -вості ж., razúmnost -i ž., preudárnost -i ž., razsódnost -i ž.

розсу́дливість -вості ж., razsódnost -i ž.

lūmen -inis, n (iz *leuqs-men, *louqs-men: lūx, lūcēre, lūna, lūstrāre; iz baze *leu̯k- svetiti, prim. skr. rócate sveti se, sije, rocáyati osvetljuje, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, stvnem. lioht, nem. Licht, ang. light)

1. sploh svetilo (= telo, ki oddaja svetlobo, predmet, ki sveti, npr. sveča, svetilka, plamenica, bakla, oljenka), konkr. luč: lumen accendere de suo lumine Enn., l. lucernae Ci., lumini oleum instillare Ci., luna solis lumine conlustratur Ci., accretio et deminutio luminis Ci. mesečine, tabulas pictas collocare in bono lumine Ci. na dobro svetlobo postaviti = ugodno namestiti (da svetloba dobro pada nanje), nocturnum extinctum l. Lucr., immittere lumen V. omogočiti (omogočati) vdor luči (svetlobe), luč (svetlobo) spustiti (spuščati) v (kaj), primo cum lumine solis V. s prvim svitom, ob prvem svitu, sub lumina prima V. ob (so)mraku, ad lumina prima H. do (so)mraka, in praetoria nave insigne nocturnum trium luminum fore L. nočno znamenje, l. caeleste O. ali caeli V., diurnum O., Sen. ph. sončna luč (svetloba), sonce, sol lumenque diurnum Lucr. danica, lumina vigilantia O. vedno goreče, sine lumine exire Cu., lumina relucentia Sen. ph., clarum lumen transmittere čisto prozoren biti, papilio … luminibus accensis advolitans Plin., ad lumina Suet. pri (ob) luči, l. lunare Macr. mesečina.

2. occ.
a) dnevna luč, dnevna svetloba, dan: secundo lumine Enn. ap. Ci., lumine quarto V., lumine supremo V. na dan smrti, lumine etiamtum incerto S. ali obscuro etiamtum lumine S. ob (so)mraku, festis luminibus (= diebus) Cat.
b) luč življenja, življenje: ab umbris (= iz podzemlja) … ad lumina surgere vitae V., lumina vitae attingere V., linquere lumina vitae Lucr. ali invisa lumina relinquere V. (= λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) = umreti, corpus spoliatum lumine V., nunc casum lumine lugent V. mrtvega, fratri iucundum lumen ademptum Cat.
c) svetloba (luč) oči, vid; meton. oko, oči: sine ullo morbo lumina oculorum amisit N., Democritus lumina amisit Ci., oculorum lumine operto Lucr., lumina oculorum expertia somno Lucr., quem tu, Melpomene, semel nascentem placido lumine videris H., inania lumina O. iztaknjene oči, fodere alicui lumina O. izbosti, iztakniti komu oči, lumen effossum V. iztaknjeno oko (prim. pren.: effossum alterum imperii Romani lumen Vell.), distenta lumina rumpere Lucan.; sg. lumen kolekt. = oči: cum vero sustulit acre … lumen O., tela volant praeter et lumen et aures O.; lumen = zenica: P. Veg.
d) svetloba v poslopjih ali pred njimi: luminibus alicuius obstruere Ci. ali officere Icti. svetlobo (dotok svetlobe) zagraditi (zapreti) komu = narediti (delati) senco; od tod pren.: Catonis luminibus obstruxit oratio Ci. je zatemnil (zasenčil) Katonovo slavo, nec mentis quasi luminibus officit (ni v napoto) altitudo fortunae et gloriae Ci.
e) (b)lesk, sijaj: ferri Stat.,
f) lepota: calthae Col.
g) svetloba v slikarstvu (naspr. umbra): Plin., Plin. iun.
h) meton. α) vsaka odprtina, skozi katero lahko prehaja (prodre) svetloba ali zrak: cum rerum natura … duo lumina ab animo ad oculos perforata nos habere voluisset Ci. „svetlobnici“. β) rega, reža, razpoka: ut tenues subiere latentia cerae lumina Val. Fl. γ) preduh (v rudnikih), zrač(il)ni jašek, dihalnik, sopôtnica: Plin. (31, 57). δ) okenska odprtina, okno: lumina capere a meridie Vitr. okna narediti na južni strani, habere ad septemtrionem lumina fenestrarum Vitr., lumina fenestrarum volvata Vitr. okenske odprtine z vrati, Cyrus aiebat viridariorum διαφάσεις latis luminibus non tam esse suaves Ci., obserare lumina Ap., immittere lumen, lumina Icti. narediti. ε) odprtina za vrata, vrata: Vitr. (4, 6, 1). ζ) svetloba lijaka (calix) pri vodni cevi: Front.

3. metaf.
a) svetloba, ki pripomore k jasnemu razumu, razsvetljujoča duševna bistrost ali jasnost, razsvetljujoča razsodnost, bistroumnost: vos in tantis tenebris erroris et inscientiae clarissimum lumen praetulistis menti meae Ci., ordo maxime est, qui memoriae lumen affert Ci.
b) svetilo, luč α) (o osebah) = sijajen zgled ali vzor, vzornik, odličnik, dostojanstvenik, prvak, sloves, slava, dika, okras: omnium gentium lumen exstinguere Ci., lumina civitatis Ci., praestantissimi viri lumina rei publ. Ci., lumina tot cecidisse ducum V. dike, scire licet hunc (sc. puerum Servium Tullium) lumen quoddam rebus nostris dubiis futurum L. = rešitelj, pomoč; lumen gentis Sil. (o Regulu), Lybiae Sil. (o Hanibalu). β) (o rečeh) = sijajen zgled (vzor), sijajne vrline, odlike, krepost(i), sijaj(nost), lesk(et), dika, okras: quasi lumen aliquod probitatis et virtutis Ci. ep., ostendas oportebit patriae lumen animi, ingenii consiliique tui Ci. sijajne vrline, iacērent in tenebris omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., l. consulatūs tui Ci. sijaj, Corinthum patres vestri, totius Graeciae lumen, extinctum esse voluerunt Ci., l. inventae V.; o govoru: lumina dicendi Ci. nakit sijajnih besed, lumina verborum et sententiarum Ci. prilike in podobe (tropi in figure).

nāsus (nāssus) -ī, m (sor. z nāris, gl. nāris)

1. nos (kot telesni ud): Pers., Mart., Iuv., Hier. idr., naso clamare Pl. smrčati, n. acutus Pl., adunctus Ter., Suet., pravus H., collisus Sen. ph., nasus ita locatus est, ut quasi murus oculis interiectus esse videatur Ci., naso auribusque decisis L.

2. nos (kot vohalo) in meton. kot pojem, s katerim se izraža
a) bistroumna sodba = tanek nos, tanka (pretanjena, bistroumna) sodba, bistra razsodnost: non quia nasus illis nullus erat H.
b) porogljivost, porogljiv nos, porog, gnev, jeza: naso suspendis adunco ignotos H. ošabno vihaš nos (= visoko dvigaš nos) nad ljudmi preprostega rodu, suspendens omnia naso H. vsemu se rogajoč, excusso (= emuncto) populum suspendere naso Pers., ira cadat naso Pers., rabido ore fumantem nasum vivi temptaveris ursi Mart., tacito ridere naso Mart. s tihim porogom; od tod porogljiv dovtip, zabavljica, zabavljivka, satira: n. Atticus Sen. rh., Lucilius, qui primus condidit stili nasum Plin., non cuique datum est habere nasum Mart.

3. metaf. nos ali grlo kake posode, dulec: Mart. (14, 96), calix nasorum quattuor Iuv. — Starejša soobl. nāsum -ī, n nos: Pl., Luc. ap. Non., Vitr.

affascinare¹ v. tr. (pres. affascino)

1. očarati, začarati, fascinirati:
Circe affascinò Ulisse Kirka je začarala Odiseja

2. pren. privlačiti, zapeljati:
le sue parole lo affascinarono njegove besede so ga zapeljale

3. redko zaslepiti:
affascinare la mente, il giudizio zaslepiti pamet, razsodnost

capacité [kapasite] féminin prostornina, prostornost, kapaciteta; figuré sposobnost, zmožnost, zmogljivost; kvalifikacija; bister duh, figuré kapaciteta; juridique prištevnost

él kapaciteta; marine tonaža
capacité d'achat kupna moč
capacité d'acquérir pridobitnost
capacité calorifique toplotna kapaciteta; specifična toplota
capacité de discernement (juridique) prištevnost, razsodnost
capacité en droit diploma, izdana študentu prava po dveh letih študija
capacité de paiement plačilna zmožnost
capacité de prestation storilnost, zmogljivost
capacité de transport (aéronautique) nosilnost
capacité de travail produktivnost
capacité visuelle vidnost
une grande, une haute capacité proféssionnelle velika strokovna sposobnost
brevet masculin, certificat masculin de capacité spričevalo o usposobljenosti
mesure féminin de capacité votla mera
avoir capacité pour biti sposoben, pooblaščen
avoir beaucoup de capacité biti zelo sposoben
manquer de capacité pour biti nesposoben za, nobenega daru ne imeti za

connaissance [kɔnɛsɑ̃s] féminin spoznanje; znanje; zavest; (po)znanstvo; znanec, -nka; familier prijatelj, -ica, razmerje; juridique pristojnost; (lov) sled, znamenje, znak

à ma connaissance kolikor vem
en connaissance de cause dobro vedoč, za kaj gre; s polno zavestjo, kaj delamo; strokovno, z izvedenostjo
en pays de connaissance (kot) med znanci, kot doma
sans connaissance brez zavesti, nezavesten
âge masculin de connaissance (juridique) razsodnost, prištevnosti sposobna starost
gens masculin pluriel de connaissance znanci
figure féminin, visage masculin de connaissance znan obraz
une persanne de ma connaissance, une de mes connaissances neki moj znanec, neka moja znanka
connaissance professionnelle strokovno znanje
c'est une vieille connaissance (familier) to je že star (moj) znanec
avoir toute sa connaissance biti pri polni zavesti
donner connaissance de quelque chose à quelqu'un, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un komu kaj sporočiti, koga o čem obvestiti
faire connaissance seznaniti se
faire étalage de ses connaissances razkazovati svoje znanje
faire de nouvelles connaissances dobiti si novih znancev
faire, lier connaissance avec quelqu'un, faire la connaissance de quelqu'un seznaniti se, spoznati se s kom
j'ai fait connaissance avec lui, j'ai fait sa connaissance seznanil sem se z njim
faire quelqu'un faire la connaissance de quelqu'un seznaniti koga s kom
perdre connaissance izgubiti zavest, onesvestiti se
porter à la connaissance du public javno objaviti, razglasiti
prendre connaissance de quelque chose vzeti kaj na znanje
renouer connaissance obnoviti poznanstvo
reprendre connaissance priti spet k zavesti, k sebi
venir à la connaissance de quelqu'un komu na ušesa priti

guastare

A) v. tr. (pres. guasto)

1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

3. pren. kvariti, spriditi

B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok

judicative [džú:dikətiv] pridevnik
razsoden

judicative faculty razsodnost

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

prae-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (prae in sūmere)

1. prej (si) vzeti (jemati), prej prevze(ma)ti: praesumptum diadema Cl.; occ.
a) prej zauži(va)ti: domi dapes O., praesumendo remedia munierat corpus T.
b) prej sne(ma)ti, prej (o)lupiti: pomorum quaedam … torrida praesumpto tegmine Cael.; metaf. prej uži(va)ti, prej (za)čutiti, prej storiti (delati), prej izvršiti (izvrševati), prej opraviti (opravljati), prej (po)rabiti, prej poseči (posegati) po čem: Vitellius fortunam principatūs inerti luxu praesumebat T., gaudium, laetitiam Plin. iun., supplicium in malos T., tempus sementibus Plin. čas prebi(ja)ti, tempus praesumitur Q. je prej porabljen, ingenium iudicio praesumitur Q. je močnejši kot razsodnost.

2. metaf.
a) prej si (za)misliti, vnaprej pomisliti (pomišljati), vnaprej razmisliti (razmišljati, razmišljevati), prej si predstaviti (predstavljati), predpostaviti (predpostavljati), prej si predočiti (predočevati), prej se zavesti (zavedati), domnevati, domišljati si, pričakovati: Sen. ph. idr., ut animo praesumpserat Val. Max., eo graviorem sub magno duce militiam Iust., populus fortunam utriusque praesumeret T., spe praesumite bellum V. predočujte si vojne upe, multa temere sperata atque praesumpta Aur. mnoge smele nade in domneve, praesumpta opinio Q. preusvojeno (vnaprej sprejeto, vnaprej izoblikovano) mnenje, predsodek, praesumpta suspicio Q. preusvojen (vnaprej izoblikovan) sum; z dvojnim acc.: se innocentem Ap.; z ACI: Val. Max., Aur. idr., praesumptum habeant, quotiens fugas et caedes iussit princeps, totiens grates deis actas T., praesumptum est … Icti. obstaja predsodek, da … ; v pass. z NCI: suspectus esse praesumitur, quod … Paul. (Dig.).
b) abs. (preveč) drzen biti, preveč drzniti se, predrzen biti, preveč si upati: in medio magnatorum non praesumas Vulg.

rásudan -dna -o razsoden: -a moć razsodnost; teleologijska, estetska rasudna moć

rasùdljiv -a -o razsoden; rasùdljivōst ž razsodnost