vorō -āre -āvī -ātum (iz *gu̯orō; indoev. kor. *gu̯er- žreti, požirati; prim. skr. -garaḥ požirajoč, garáḥ napoj, pijača, giráti, giláti, gr̥ṇā́ti požira, gr. βορά krma, hrana, βρῶμα, βρῶσις jed, βρωτήρ jedec, βιβρώσκω, βεβρώϑω jem, požiram, sl. žreti, žrelo, lit. gérti, geriù piti; prim. še lat. gurges, gula in sl. grlo) (po)goltati, pogoltniti (pogoltovati), požreti (požirati), (hlastno) (po)žreti; abs.: Plin. idr., alia (sc. animalia) sugunt, alia carpunt, alia vorant, alia mandunt Ci.; z obj.: resinam, vitulum Pl., mella avide Plin., pisces Iuv.; preg.: meus hic est, hamum vorat Pl. popada (grabi za) trnek = se da ujeti, tako tudi: hamum voras Ambr.; večinoma pren.: illam (sc. puppim) … rapidus vorat aequore vortex V., Charybdis … vorat … carinas O., maria … eius omnem ibi latitudinem vorant Plin., Thracia … Istrum vorat Amphitrite Cl. pije, vpija, cuius alveo Tigris voratus Amm., voratus limo Aur. pogreznjen v blato, qua medius pugnae vorat agmina vertex Sil., vorare litteras Ci. ep. hlastno požirati (= prebirati) knjige (prim.: V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige: Prešeren), viam Cat. hitro prehoditi (prepotovati) pot, ulcus … corpus vorat Cels. ali vorat (sc. amor) … medullas Sen. tr. razjeda, in reliquis generis eius quantum voraverit Plin. je zapravil; v obscenem pomenu (o raznovrstnem nenaravnem nečistovanju): grandia … medii tenta vorare viri Cat., medias vorat puellas Mart.
xylophage [ksilɔfaž] adjectif
insecte masculin xylophage žuželka, ki gloda, razjeda les; masculin pluriel žuželke, katerih ličinke živijo v lesu
zavíst (-i) f invidia, gelosia, livore:
grize, razganja, razjeda, tare, žre ga zavist è roso dall'invidia
govoriti iz zavisti dire qcs. per invidia
pokati, pozeleneti, razpočiti se od zavisti scoppiare, schiattare dall'invidia
bled, zelen od zavisti pallido, verde per l'invidia
želodčen pridevnik (o organu) ▸
gyomorželodčna razjeda ▸ gyomorfekély
želodčna bolečina ▸ gyomorfájás
želodčna krvavitev ▸ gyomorvérzés
želodčna okužba ▸ gyomorfertőzés
želodčna rana ▸ gyomorfekély
želodčna okvara ▸ gyomorbaj
želodčna gripa ▸ gyomorinfluenza
želodčne težave ▸ gyomorrontás, gyomorbántalmak
želodčna sluznica ▸ gyomornyálkahártya
želodčna stena ▸ gyomorfal
želodčna votlina ▸ gyomorüreg
želodčni čir ▸ gyomorfekély
želodčni rak ▸ gyomorrák
želodčni tumor ▸ gyomordaganat
želodčni krč ▸ gyomorgörcs
želodčni sok ▸ gyomornedv
Povezane iztočnice: želodčna kislina želódčen (-čna -o) adj. anat. dello stomaco, gastrico; farm. stomachico:
fiziol. želodčni sok succo gastrico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. želodčna kislina acido gastrico
fiziol. želodčni himus chimo
med. želodčna razjeda ulcera gastrica
med. želodčna bolečina gastralgia
med. želodčna bolezen gastropatia
med. želodčni katar gastroenterite
med. želodčni krč gastrospasmo
med. želodčna krvavitev gastrorragia
anat. želodčni vhod cardias
farm. želodčni vratar piloro
farm. želodčno zdravilo farmaco stomachico
želodčn|i [ó] (-a, -o) Magen- (katar der Magenkatarrh, krč der Magenkrampf, sok der Magensaft, svod der Magengrund, ustje/vhod der Mageneingang, bolezen das Magenleiden, die Magenkrankheit, razjeda das Magengeschwür, sonda die Magensonde, stena die Magenwand)
γυιο-βόρος 2 (βιβρώσκω) ep. ki razjeda ude μελεδῶναι.
δακέ-θῡμος 2 (δάκνω) poet. ki grize, razjeda, žali srce.
δια-βόρος 2 (βιβρώσκω) poet. ki razjeda, grize, razjedajoč νόσος (rak).
θῡμο-βόρος 2 (βιβρώσκω) ep. ki srce razjeda ali gloda.
ῑ̓́ψ, ἰπός, ὁ (ἴπτομαι) ep. živi sveder, črv (ki razjeda rog in les), drvotoč.
φθινάς, άδος, ἡ poet. (φθίνω) ki uničuje (razjeda), poguben, slabeč; νόσος sušica.
съедать, съесть (po) jesti, razjedati, razjesti;
тоска съедает его žalost mu razjeda srce;
ржавчина съедает железо rja žre železo;
гриб съел šel je po gobe, ponesrečilo se mu je
точить
1. brusiti; siliti; stružiti;
т. зубы на кого imeti piko na koga;
2. glodati, razjedati;
тоски его точит žalost mu razjeda srce;
3. (zast.) točiti, liti (solze)