Franja

Zadetki iskanja

  • chafe2 [čeif] samostalnik
    oguljenina
    figurativno razdraženost, besnost

    in a chafe razdražen, besen
  • fret2 [fret] samostalnik
    razburjenost, vznemirjenost; skrb, zaskrbljenost, nezadovoljstvo

    to put s.o. in a fret razjeziti, razdražiti koga
    to be on the fret biti razdražen, jezen, besneti
  • gond [gɔ̃] masculin tečaj, stožer, stežaj (pri vratih); (familier)

    hors des gonds ves iz sebe, besen, razdražen
    mettre, jeter, faire sortir quelqu'un hors des gonds spraviti koga iz ravnotežja, razdražiti koga
    sortir de ses gonds (figuré) vzkipeti, pobesneti, figuré eksplodirati
  • *hérisser [-se] verbe transitif (na)ježiti

    se hérisser ježiti se; figuré upirati se
    hérisser ses poils naježiti (svojo) dlako
    mes cheveux se hérissent sur ma tête lasje se mi ježe na glavi
    il se hérisse dès qu'il m'aperçoit postane razdražen, brž ko me vidi
  • im-morsus (in-morsus) 3 (in, mordēre, immordeo) nekoliko ogrižen, nagrižen, naglodan: immorsā hastā Stat. še grizoč sulico, inmorso aequales videant mea vulnera collo Pr.; pren.: (stomachus) … hillis inmorsus H. razdražen.
  • incendō -ere -cendī -cēnsum (in, *candere, prim. candeō)

    1. priž(i)gati, už(i)gati, zaž(i)gati, zapaliti: Q., tu illas faces incendisti Ci., matronae Dianam odoribus incensis persecutae sunt Ci., cupas pice refertas i. C., lychni incensi V.; z meton. obj.: agros i. V. stvari na njivi, aram, altaria i. V. daritve ali ogenj na žrtveniku; poseb. v pomenu: zažgati (tako, da nastane požar), ogenj zanesti kam: Sen. ph., vepres i. V., coniurati urbem incendere voluerunt Ci., classis piratorum manibus incensa est Ci., qui aedīs sacras suis manibus incendit Ci., Avaricum i. C.; od tod pass. = vneti se, vžgati se: lucus nocturno tempore incensus N., tabulae incenso tabulario interierunt Ci.

    2. meton.
    a) razgreti, segreti, razpaliti: lignis fornacem Col.; tudi o telesni vročini: potio quam dilutissima, ut et sitim tollat nec corpus incendat Cels.; s prolept. obj.: incensi aestus V. povečana telesna temperatura, febriculam i. Cels.
    b) razsvetliti: luna incensa radiis solis Ci., sol incendit aurum O., squamam incendebat fulgor V. jim je dajal ognjeni blesk.

    3. metaf.
    a) (afekte ali glede na afekte) podžgati, vžgati, vneti, razvneti, (raz)dražiti: Ter., incensa odio Nicostratum … postulavit Ci., turpissima libidine incensus Ci., incensus amore, furiis V., tanta cupiditate incensus sum ad reditum Ci., iuventutem ad facinora i. S., equum calcaribus Hirt. spodbadati (podžigati), ut animos accusator incenderet Ci., qui et ipsi incensi sunt studio Ci., imperator incensus ad rem publicam bene gerendam Ci. vnet, goreč za … , in meditando vehemens et incensus Ci. (o govorniku) ognjevit, incensa cupiditas Ci., libido Ci. vroča; pesn.: desine me incendere querellis V., pariterque incendit et ardet O. vnema (ljubezen) in gori (v ljubezni); toda: adeo erat incensus, ut leniri non posset N. tako razdražen, incensa per urbem bacchatur V. v strasti razvneta, strastno.
    b) nekako razvneti ali razburiti, napolniti: clamore incendunt caelum V., regiam luctu i. Iust.
    c) zažgati = ugonobiti, uničiti, pogubiti: genus tuum Pl.
    č) zvišati, povišati, nabiti ceno, podražiti; potem sploh: pomnožiti, povečati: annonam i. Varr., pudor incendit vires V., illa incendens luctūs V., haec fletu T.
  • irritate1 [íriteit] prehodni glagol
    dražiti, razdražiti (by s čim)
    iritirati, vznemirjati

    irritated at jezen na kaj, vznemirjen zaradi česa
    irritated with jezen na koga
    irritated by razdražen zaradi česa
  • irriter [-te] verbe transitif (raz)dražiti; vznevoljiti, razburiti, razkačiti; médecine dražiti, povzročiti rahlo vnetje

    s'irriter postati razdražen, nestrpen, razburljiv, nevoljen; (u)jeziti se (de quelque chose zaradi česa); médecine vneti se
    irriter la soif povzročiti, zbuditi žejo, napraviti žejnega
    s'irriter du retard des invités jeziti se zaradi zamude gostov
    être irrité biti nevoljen, biti jezen
  • ir-rītō1 -āre -āvī -ātum

    I. fizično

    1. (raz)dražiti: dentes, membranam Cels.

    2. metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), prizade(va)ti: capitis dolores, tussim Cels. —

    II. duševno ali politično

    1. (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)kačiti, razsrditi, ogorčiti: irritabis crabrones Pl. (preg.) jih boš razsrdil = boš dregnil v sršenovo gnezdo, talibus irritans Venerem instimulat verbis O., hostem ad iram irritare L., animos ad bellum L.; tako pogosto pt. pf. irrītātus = īrātus: quibus irritata gemit O. ogorčena nad tem, furit ille irritatus repulsā O., clade tyranni gens irritata O., canis irritatus Pl. razdražen, hud, dum animus irritatus est Ter., his eius verbis irritatior Gell.

    2. metaf.
    a) (na)dražiti, (na)ščuvati, naganjati (nagnati), priganjati (prignati), nagniti (nagibati), pripraviti (pripravljati) k čemu: irritatque virum telis V., eum ad certamen L., inimicum in mortem meam Sen. rh., fata Sil. izz(i)vati, aliquem T., Suet.; pesn.: diluvies quietos irritat amnes H. povzroči, da prestopijo bregove, sicco cortice flammas irritare O. razplamte(va)ti; z inf.: quis suos irritet figere corpora vestra? O.
    b) (kako stanje) (po)vzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati); z notranjim obj.: hominis iram L., rabiem, amores, vitia, voluptates O., simultates, odium L., bellum S. fr., seditionem L., exitium T., virtutem animi Lucr., necem Vell. — Od tod adv. komp. pt. pf. irrītātius nekoliko dražeče (dražljivo): i. genas titillāre Vulg. kaj prijetno ščegetati.
  • leō1 -ōnis, m (izpos. iz gr. λέων, gen. λέοντος, kar je verjetno povzeto iz semit., sor. s hebr. lâbî', asir. labbu, egipč. labu lev; prim. sl. lev = hr. lȁv = stvnem. lēwo, lẹwo, louwo = nem. Löwe; prim. še lat. lea, leaena)

    1. lev: Lucr., Val. Max., Sen. ph., Plin. idr., l. acerrimus N., Corn., jezen, razdražen, jar, divji, ferus, fulvus, hirsutus, iracundus O., vis leonis Ci., leo femina Pl. fr. levinja; leo = levinja: ceu saeptus in arto dat catulos post terga leo Val. Fl., citius me tigris abactis fetibus orbatique velint audire leones Stat.; apel. lev = smel, pogumen, hraber, srčen človek: domi leones, foras vulpes Petr., in pace leones, in proelio cervi Tert., in praetoriis leones, in castris lepores Sid.

    2. meton. levja koža, levína: aptans umeris capitique leonem Val. Fl.

    3. metaf.
    a) Lēo (lēo) ozvezdje Lev (23. julija stopi sonce v znamenje Leva in se začno pasji dnevi): iam Procyon furit et stella vesani Leonis H., ubi gratior aura leniat et rabiem canis et momenta leonis H., violentus Leo O., cum sol in leone sit Plin., ardentissimo autem aestatis tempore exoritur caniculae sidus sole primam partem leonis ingrediente Plin.
    b) lev, vrsta rakov: cancrorum genera … leones et alia ignobiliora Plin.
    c) bot. neka rastl., menda zajček, odolín, žabica (prim. tudi antirrhinum): Col. poet.; enako: ora leonis feri Col. poet.
    d) Leōnēs levi, svečeniki perzijskega božanstva Mitre (Mithrās ali Mithrēs): Tert.
  • nasajen3 [ê] (-a, -o) (razdražen, slabe volje) gereizt, [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt; pri odgovorih: kurz angebunden
  • nube ženski spol oblak; trop, krdelo, roj

    nube de lluvia deževen oblak
    nube de verano prehoden deževen oblak poleti; muhast domislek; prehodna neprijetnost; malenkost
    nubes de polvo oblaki prahu
    como caído de las nubes nenaden, kot z neba padel
    andar (estar, ir) por las nubes zelo visok biti (cene); zelo razdražen biti
    levantar (subir a) las nubes, poner en las nubes v nebo povzdigovati
    levantarse a las nubes razjeziti se, razkačiti se
    remontarse a las nubes mnogo si domišljati
    nubes de verano muhasti domisleki, muha(vosti)
  • ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
    lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
    zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
    pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
    pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
    pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa
  • transe [trɑ̃s] féminin trans, polzavestno, hipnozi podobno stanje; stanje spiritističnega medija, ki »občuje« z duhovi; pluriel bojazen, strah

    le médium qui entre en transe medij, ki pade v trans
    être, entrer en transe (familier) biti zelo razburjen, razdražen, zelo se razburiti
    être dans les transes, dans des mortelles transes biti v smrtnem strahu
  • želodec samostalnik
    1. (organ) ▸ gyomor
    bolečina v želodcu ▸ gyomorfájdalom
    krč v želodcu ▸ gyomorgörcs
    slabost v želodcu ▸ háborgó gyomor
    kruljenje v želodcu ▸ korgó gyomor
    kepa v želodcu ▸ gombóc a gyomorban
    kislina v želodcu ▸ gyomorsav
    krvavitev v želodcu ▸ gyomorvérzés
    praznjenje želodca ▸ gyomorürülés
    izpiranje želodca ▸ gyomormosás
    operacija želodca ▸ gyomorműtét
    vnetje želodca ▸ gyomorgyulladás
    rak želodca ▸ gyomorrák
    sluznica želodca ▸ gyomornyálkahártya
    obležati v želodcu ▸ megfekszi a gyomrát
    zvijati v želodcu ▸ csikarja a gyomrát
    čir na želodcu ▸ gyomorfekély
    nasititi želodec ▸ telepakolja a gyomrát
    prazen želodec ▸ üres gyomor
    razdražen želodec ▸ érzékeny gyomor
    občutljiv želodec ▸ érzékeny gyomor
    na prazen želodec ▸ éhgyomorra
    koga boli želodec ▸ fáj a gyomra
    komu kruli v želodcu ▸ korog a gyomra

    2. (jed) ▸ pacal, gömböc, gyomor
    svinjski želodec ▸ sertéspacal
    nadevan želodec ▸ disznósajt
    Nadevan želodec postavimo na pomaščen pekač in ga pri temperaturi 180 stopinj Celzija pečemo približno dve uri. ▸ A töltött gyomrot belehelyezzük egy zsírral kikent tepsibe és 180 Celsius-fokon körülbelül két órán át sütjük.
    Povezane iztočnice: kostelski želodec

    3. ponavadi v množini (o ljudeh) ▸ bendő
    lačni želodci ▸ éhes száj
    Na svatbah je treba nahraniti številne lačne želodce in napojiti osušena grla. ▸ A lakodalmakban sok éhes bendőt kell megtömni és sok száraz torkot kell megitatni.
  • ἐμ-μέμονα poet. pf. sem razdražen ali razburjen; ἐπί μοι ἄπλετον βάρος neizmerna žalost me tare.
  • ἐν-οχλέω (dvojni augm. in redupl. ἠνώχλ-) 1. act. sem nadležen, vznemirjam, nadlegujem, delam napotje, motim τινί; tudi s pt. 2. pass. sem jezen, sem razdražen.
  • θερμός 3 [Et. kor. gwher, gorek; lat. formus, gorek, nem. warm; gl. θέρος] 1. vroč, gorek, topel, vrel, razbeljen; τὰ θερμά topli vrelci, toplice. 2. pren. vnet, hud, goreč, ognjevit, strasten, drzen, razdražen; πολλὰ καὶ θερμὰ κακὰ μοχθέω trpim mnogo hudih nadlog.
  • ὀκριάομαι med. ep. [Et. ὄκρις konica, gl. ἄκρος. – Obl. impf. 3 pl. ep. ὀκριόωντο] razsrdim se, sem razdražen.
  • φλεγμαίνω vnamem se, prisadim se, otečem; pren. sem razburjen (razdražen); pt. praes.: bolehen, nezdrav.