Franja

run on neprehodni glagol
kar naprej (dalje), neprestano govoriti; nadaljevati se; preteči; naleteti na; govoriti, razpravljati; teči o; nanašati se na

as the years run on v teku let
to run on a rock zadeti, trčiti v skalo
customs run only on these goods carina se nanaša le na to blago
the conversation ran on politics razgovor je tekel o politiki

run through prehodni glagol
teči, iti skozi; doživeti; hitro pregledati, preiskati; prečrtati, uničiti; zapraviti; prebosti, preluknjati, prevrtati
gledališče imeti skušnjo za igro

to run through a fortune, one's inheritance zapraviti premoženje, svojo dediščino
he ran through his pockets preiskal je svoje žepe

saucius 3 ranjen, poškodovan: VARR. AP. NON., C., V. idr., graviter CI., CU., SUET., leviter CI., CU., SEN. PH., bracchia saucia facere acu O. raniti; z gr. acc.: leo saucius vulnere pectus V. ranjen na prsih, ranjen v prsi, sat saucia pectus TIB. (o Beloni), saucius ense latus PR.; prim.: et iam vulgatum actis quoque (kar je običajno tudi že v prozi): „saucius pectus“ Q.; subst. sauciī -ōrum, m ranjenci, poškodovanci: CI., C., S. idr.

2. metaf.
a) (o stvareh) (p)oškodovan: CL., securi saucia trabs O., mālus celeri saucius Africo H., vites sauciae PLIN., glacies saucia sole O. raztopljen, kopneč, saucia vena mero MART. prevzeta, prežeta, alvus lubrico fluxu saucia AP. oslabljen, fauces diutina fame sauciae AP. prevzeta, prizadeta, purpurei coma saucia Nisi STAT.; (o zemlji) razrita, razorana: tellus saucia vomeribus O.
b) (o živih bitjih) α) zaradi pogostih ran, od bolezni idr. oslabljen, ošibljen, šibek (šibak), prizadet, bolan, prevzet, napaden, zdelan: AMM., gladiatori illi confecto et saucio CI., fato gere saucia morem PR. bolna, mulier diutino viscerum situ saucia AP.; z gen.: fatigationis hesternae saucius AP. ves zdelan od včerajšnjega potovanja. β) od lakote (gladu) prevzet = lačen, gladen, prestradan, sestradan: belua male saucia SIL. γ) od vina prevzet = opit, pijan: Galli hesterno mero saucii IUST., saucios per noctem opprimit IUST., saucia Terpsichore MART., Daphne AP. δ) (o zatožencu) že na pol poražen = že na pol obsojen: de repetundis saucius CAELIUS IN CI. EP. ε) duševno ranjen = razžaljen, užaljen, užaloščen, žalosten, otožen, (o)zlovoljen, nerazpoložen, vznejevoljen, vznemirjen, zaskrbljen: CL. idr., saucium eius animum insedisse CI. EP., Iuno saucia dictis STAT., exstat nemo saucius ore meo O., saucius dolore PRUD.; z gen.: Psyche aegra corporis, animi saucia AP., clientes saucii famae et salutis AUS.; poseb. ranjen, bolan od ljubezni: Medea animo aegro, amore saevo saucia ENN. AP. CI., ENN. AP. CORN., regina gravi iamdudum saucia curā (= amore) V., et a nostro saucius igne fuit O., vir Pieria pellice (= amore Pieriae pellicis) saucius H., iaceo dum saucius TIB., mens ... saucia amore LUCR.

sear¹ [síə]

1. pridevnik
poetično ovenel, posušen, suh
figurativno izčrpan, obnošen, ponošen, oguljen (obleka)

sear leaves suho listje
the sear, the yellow leaf figurativno jesen življenja

2. prehodni glagol
posušiti, osušiti; ožgati, opaliti, osmoditi, prismoditi, pustiti (kaj) oveneti; izžgati (rano)
veterina vtisniti žig, žigosati; napraviti (koga) brezčutnega, utrditi (koga)

a seared conscience otopela vest
searing iron izžigalo (za izžiganje ran)
to sear one's brains pognati si kroglo v glavo
his soul has been seared by injustice krivica ga je naredila brezčutnega

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv

sine (prim. skr. sanutár daleč proč, sánutaraḥ, sánutyah skrivoma, na skrivaj, neopažen(o), jon. ἄτερ [iz *sn̥ter] brez, ἄνευ, ἄνις brez, got. sundrō ločeno = stvnem. suntar = nem. sonder) praep. z abl. brez (naspr. cum): Pl., Varr., Cu., Q. idr., sine mente ac sine ullo sensu iacebant Ci. nezavestni in čisto brezčutni, sine dubio Ci. ep. brez dvoma, nedvomno, sine ulla dubitatione Ci. brez vsakega dvoma, povsem nedvomno, sine aliquo vulnere C. brez znatne izgube, brez znatnih izgub, se solos sine vulnere (brez ran), sine ferro, sine acie victos L., sine numine divûm V., imperium sine fine V., reus sine te criminis huius O., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti; toda: sed ne sine omni quidem sapientia Ci. brez vsega modroslovja, brez celotne filozofije; pogosto litota: non sine magna spe magnisque praemiis C., non sine ullo vulnere C. ne brez sleherne izgube, non sine cura N. ne brez skrbi = s posebno skrbjo (skrbnostjo), non sine conscio marito H., non sine multis lacrimis H., haud sine ira plebis L.; v pisemskem slogu (toda le enkrat) brez sklona: cum fratre an sine (sc. eo) Ci. ep.; postavljanje praep. za sklon najdemo v pesn. delih: flammā sine tura liquescere H., vitiis nemo sine nascitur H.

some [sʌm]

1. pridevnik
neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
for some time nekaj časa
in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
to some extent do neke mere, nekako
some day nekega dne
some few maloštevilni, majhno število
some girl! čedno dekle!
some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
some time enkrat
some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
I call that some poem! to (pa) je pesem!
that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

2. zaimek
katerikoli, neki, nekateri
ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

some ... some eni ... drugi
some of it nekaj tega
some of them nekateri od njih
some of these days te dni, v kratkem, kmalu
some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

3. prislov
nekaj; precéj, zelo

that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)

spang [spæŋ] prislov
ameriško, pogovorno naravnost

he ran spang into me pridrvel je naravnost vame

specillum -ī, n (demin. speculum)

1. zrcalce: Aug.

2. kirurško orodje za preiskovanje ran, sonda, preiskovalo: Varr., Cels., Plin. idr., qui (sc. Asclepius) specillum invenisse primusque vulnus dicitur obligavisse Ci.

Speck, der, (-/e/s, -e) slanina; figurativ salo, mast; Speck ansetzen zrediti se; den Speck riechen zavohati, da nekaj smrdi; mit Speck fängt man Mäuse na med se muhe love; ran an den Speck! na delo veselo!

stigm|a ženski spol (-e …) das Stigma; (znamenja Kristusovih ran) das Wundmal

stigmate [stigmat] masculin stigma; médecine ranica ali rdeča pega (znamenje histerije), brazgotina; značilno znamenje sploh; vtisnjeno znamenje ali žig; figuré sramotno znamenje

stigmates pluriel de la petite vérole znamenja črnih koz
(religion) stigmates pluriel znamenja (Kristusovih) ran na telesu verskih gorečnikov ali histerikov; zoologie dihalna odprtina traheje pri žuželkah

succumb [səkʌ́m] neprehodni glagol
podleči, kloniti (to pred)
ukloniti se, popustiti, odnehati; umreti (to od)

to succumb to one's adversary (disease, temptation) podleči nasprotniku (bolezni, skušnjavi)
he succumbed to his injuries umrl je od ran, podlegel je ranam

šíniti to flit, to whisk; to shoot; vojska (pikirati) to dart

šíniti preko brzice to shoot a rapid
mačka je šinila iz sobe the cat shot out of the room
v glavo mi je šinila misel a thought ran through my head
srečna misel ji je šinila v glavo a happy idea struck her
ravno mi je šinilo v glavo it just passed through my mind

top¹ [tɔp]

1. samostalnik
vrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov
navtika krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira
figurativno smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj
figurativno višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji)
množina, sleng visoke osebnosti, visoke "živine"

at the top na vrhu
from top to toe od glave do pet
on (the) top nad, vrh, vrh tega
the top of the school najboljši učenec šole
the top of all creation krona ustvaritve
top of the milk figurativno najboljša točka programa
at the top of one's voice na ves glas
at the top of one's speed, on top z največjo hitrostjo
off one's top sleng prismojen
to the top of one's bent kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvo
from top to bottom od zgoraj navzdol
the top of the water površje vode
the top of the morning to you! (irsko) lepo jutro vam (želim)!
to be (to become) top biti (postati) prvak; biti na čelu
to be on top biti močnejši, biti na površju
to be at the top of the tree figurativno biti na najvišjem položaju, pri krmilu
he is top of his class on je prvi v razredu
he is tops on je sijajen dečko
to blow one's top sleng razjeziti se, razburiti se
to come out on top iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)
to come to the top priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspeh
to go over the top vojska jurišati iz rova; figurativno, sleng tvegati skok, poročiti se
the car ran at the top of its speed avto je drvel z največjo hitrostjo
to shout at the top of one's voice na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpiti
to take the top of the table zavzeti mesto na gornjem koncu mize; figurativno predsedovati
to take the top off odpiti peno (piva)

2. pridevnik
najvišji, zgornji; glavni, prvi
pogovorno prvorazreden, izvrsten

top boy najboljši učenec
top dog figurativno prvak, zmagovalec
top line naslovna vrsta
top prices najvišje cene
top speed največja hitrost
to be in top form (shape) biti v najboljši formi

tūrunda -ae, f (morda iz *terunda k terō v pomenu „naribana, zgnetena masa“)

1. testenina, testo (starejše testovnik), rezanec, svaljek za pitanje gosi: Ca., Varr.

2. turúnda, nekakšen cmok, vrsta darilnega kolača: Varr. ap. Non.

3. šarpíja, púkanica, starejše opúlki za oskrbovanje ran: et si fistula erit, turundam intro trudito; si turundam non recipiet, diluito, indito in vesicam, eo calamum alligato Ca.

vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)

1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.

2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.

3. meton.
a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.

4. metaf. rana =
a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.

Wundmal, das, brazgotina; Religion die Wundmale Christi Kristusove rane, stigme, znamenja Kristusovih ran

zapeljáti (voz) to drive, (z vozom) to carry; figurativno to seduce; (prevarati) to mislead (v into), to lead astray; (zvabiti) to entice, to allure; (preslepiti) to ensnare

zapeljáti deklè to seduce a girl, to get a girl into trouble
zapeljal sem se z avtom k prijatelju I ran my car over to my friend's
ki se da (lahko) zapeljáti seducible, temptable

zdrávljenje (-a) n cura, terapia, trattamento:
biti na zdravljenju essere in cura
dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje cura lunga, tempestiva, efficace
ambulantno, domače zdravljenje cura ambulatoriale, domiciliare
individualno, skupinsko zdravljenje cura, terapia individuale, di gruppo
klimatsko zdravljenje cura climatica
konservativno zdravljenje terapia conservativa
ležalno zdravljenje cura del riposo
odprto zdravljenje opeklin, ran trattamento all'aperto di ustioni, ferite
okupacijsko zdravljenje terapia occupazionale
stacionarno zdravljenje cura ospedaliera
zdravljenje bolezni nosoterapia, cura delle malattie
zdravljenje govornih motenj logopedia
zdravljenje s toploto, z dieto, z vodo, z zelišči termoterapia, dietoterapia, idroterapia, fitoterapia