Franja

costura ženski spol šivanje; šiv; stik, spah; rob

cerrar con costura zašiti
meter a uno en costura brzdati koga, k pameti spraviti
saber de toda costura mnogo izkušenj imeti
abrir las costuras razparati (šive)
sentar a uno las costuras koga v njegovem ponosu ponižati; pretepsti

crepīdō -inis, f (gr. κρηπίς, prim. crepida)

1. zidana podloga, podzidek, podnožje, podstavek, temelj: aeterna Stat., crepidines obelisci Plin.; pren.: omnia tamquam crepidine quadam comprehensione longiore sustinentur Ci. vse sloni na daljši periodi kot na svoji osnovi.

2.
a) rob, obroba ali obkrajec kot zaščita ali okras, zidan pomol, napušč, izbuh: Varr., Sen. rh., cr. vastae altitudinis Sen. ph., semitae Petr. tlak ob strani, altaris Vulg., crepidines marginum Plin. pomoli robov.
b) α) arhit. napušč, izstop, pristrešek, strešica: Vitr. β) obzidan obrežni nasip, nabrežje, obrežina; abs.: Val. Max., altera cr. L., nulla cr. vacat? Iuv.; z gen.: piraticus myoparo … ad omnīs crepidines urbis accessit Ci., cr. ripae Stat., crepidinibus stagni lupanaria astabant T.; z gen. snovi: cr. saxi V., Val. Fl., magnae mollis Cu.

ćènār -ára m (t. kenar, perz.) zastar.
1. konec, meja, rob, periferija, mejna pokrajina
2. rob v knjigi
3. vrsta platna in obleka iz tega platna

débord [debɔr] masculin izliv; visoka voda; obrobni del ceste; rob

doubling [dʌ́bliŋ] samostalnik
podvojitev; guba, rob, obrobek; obplutje; nepričakovan obrat; skok vstran; zvijača
tehnično sukanje

dúngă -i f

1. črta, proga

2. rob

edge¹ [edž] samostalnik
rob, greben; meja; ostrina; osornost, moč, strogost
množina obreza (knjige)
ameriško, pogovorno prednost, privilegij

to be on the very edge pravkar nameravati
to give an edge to, to put on an edge ostriti
to give the edge of one's tongue ostro komu povedati, zabrusiti jih komu
to have an edge biti okajen
to have an edge on s.o. imeti neznatno prednost pred kom
(all) on edge skrajno napet, živčen
not to put a fine edge upon jasno se izražati, odkrito povedati
to set one's teeth on edge skominati
to sit on the thin edge of nothing sedeti na skrajno tesnem prostorčku
to take off the edge otopiti
to take the edge off one's appetite pokvariti komu tek
the thin edge of the wedge skromen začetek
gilt edges zlata obreza knjige

edging [édžiŋ] samostalnik
ostritev, brušenje; rob, obšiv, resa

Einfassung, die, obroba, bei der Brille: okvir; im Garten: obrobek; bei Stoffen: rob; bei Edelsteinen: okov

estremità f

1. konec, konica, vrh; rob (tudi pren.):
estremità di una spada konica meča
estremità di un tavolo rob mize

2. pl. okončine, ekstremitete (roke, noge)

extremidad ženski spol skrajnost, konec; konica, rob

las extremidades superiores zgornji udje

extremo moški spol skrajni konec, skrajna mera; rob; najvišja stopnja; skrajnost

de extremo a extremo od začetka do konca, od enega konca do drugega
en extremo, con extremo, por extremo skrajno, v največji meri, izredno
llegar al extremo iti v skrajnost
en (por) todo extremo v vsakem pogledu
ir (ali pasar) de un extremo a otro iti iz ene skrajnosti v drugo

Falbel, die, rob, nabor, volanček

falda f

1. pas, plast:
falda di fuoco ognjeni zubelj, plamen
nevica a larghe falde sneži v kosmih
falda freatica freatska plast

2. škric, rob (obleke):
le falde della marsina škrici na fraku
essere in falde biti pražnje oblečen
attaccarsi alle falde di qcn. pren. koga stalno moledovati za uslugo, prilepiti se na koga

3. pobočje, obronek

4. krajec (klobuka)

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

filet [filɛ] masculin mreža; filé, ledvična pečenka; vzvoji (na vijaku); podjezična kožica; žila; rob; majhna količina

coup masculin de filet ulovek (rib)
filets d'air zračni tokovi
filet de bœuf goveji filé
faux filet kos goveda vzdolž hrbtenice
filet de cerf jelenji hrbet
filet à cheveux mrežica za lase
filet d'eau curek, curljanje vode
filet de fil de fer mreža iz žice
filet à bagages, à papillons, de pêche, à provisions mreža za prtljago, za metulje, ribiška, za nakupovanje
filet protecteur zaščitna mreža
filet de voix slaboten, tenek glas
attirer quelqu'un dans ses filets skušati koga zapeljati, prevarati, omrežiti
couper le filet à quelqu'un (figuré) komu jezik odrezati
faire un coup de filet napraviti (policijsko) racijo
se prendre à ses propres filets ujeti se v lastne mreže
tendre un filet napeti, nastaviti mrežo
travailler sans filet izvajati svojo točko (v cirkusu) brez mreže, figuré kljubovati največjim nevarnostim
tomber dans les filets de quelqu'un pasti komu v mrežo

frange [frɑ̃ž] féminin franža, resa, resica; rob, obšiv

coiffure féminin à frange poni frizura

fringe¹ [frindž] samostalnik
resica; šop; rob, obšiv; deška frizura
figurativno skrajna meja, zunanji rob; osnove česa

Newgate fringe bradica
fringe benefits ugodnosti, ki jih ima zaposleni poleg redne plače

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

Grat, der, (-s, -e) greben, raz; (Kante), Typographie: rob; (Dachgrat) sleme, strešni greben; Technik brada, zarobek; auf dem Blech: srh