Franja

Straußvogel, der, Tierkunde noj, ptič tekač

tiranno

A) m

1. tiran, trinog, despot; nasilnik

2. zool. tiranček, kraljevski ptič (Tyrannus tyrannus)

B) agg.

1. nasilen, tiranski, despotski

2. zelo privlačen, strašen, silen:
amore tiranno silna ljubezen

tree-creeper [trí:kri:pə] samostalnik
zoologija ptič plezalec

vábac vápca m vaba, ptič vabnik: ne držim ni sokola ni hrtova, nego samo svoju pitomu jarebicu što služi kao vabac

zygodactil(e) [zaigoudǽktil, zig-] samostalnik
zoologija ptič plezalec

agorero vedeževalski, preroški; nesrečo naznanjajoč

agorero m vedeževalec, prerok; ptič zlokobnik

Arabian [əréibjən] pridevnik
arabski

Arabian bird ptič feniks
Arabian Nights Tisoč in ena noč

arktičen pridevnik
1. (o severnem polarnem območju) ▸ arktikus, sarkvidéki, északi-sarkiNa nekaterih arktičnih območjih so se namreč že ustvarile razmere za kmetijstvo, ki prej ni bilo mogoče. ▸ Néhány sarkvidéki területeken már létrejöttek olyan feltételek a mezőgazdaság számára, amelyek korábban nem voltak lehetségesek.
Povezane iztočnice: arktični krog

2. (o vremenskem vplivu) ▸ sarkvidékiVelik del Evrope je zajel pravi arktični mraz. ▸ Európa nagy részét igazi sarkvidéki hideg árasztotta el.

augurium (po Serv. augerium, prim. auger) -iī, n (augur)

1. opazovanje in razlaganje znamenj (zlasti ptičjega leta, prim. auspicium), vedeževanje iz znamenj, ptičegledje, avgurij: augurium agere (opraviti, opravljati) Varr., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., augurium capere (prirediti, prirejati) L., Suet., rerum gerendarum auctoritates augurio continentur Ci., augurium salutis Ci., T., Suet. avgurij o državni blaginji, silva auguriis patrum sacra T.

2.
a) sinekdoha vsako vedeževanje ali preroško razlaganje znamenj, prerokba: constitui apud te auctoritatem augurii et divinationis meae Ci. ep., coniugis augurio Titania mota est O., augurio votisque ominari T.
b) pren. slutnja, predčutje: o mea frustra semper verissima auguria rerum futurarum! Ci., inhaeret in mentibus quasi saeclorum quoddam augurium futurorum Ci., dolores... triste per augurium Teucrorum pectora ducunt V., augurio animorum suorum laetabantur L., fallitur augurio spes bona suo O.

3. met.
a) avgurska znanost, preroška znanost, vedeštvo: Hyg., Apollo augurium citharamque dabat V., non augurio potuit depellere pestem V., Attus Naevius, vir summus augurio Fl.
b) (pred)znamenje (ki se pokaže avguru, poseb. ptič), potem (sinekdoha) (pred)znamenje, rok: ab numero avium, quae augurio regnum portenderant, eum secutum numerum putant L., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., augurium nuntiare L., accipere L., Val. Fl. znamenje sprejeti = kot ugodno pozdraviti (pozdravljati), da, pater, augurium V., augurium menti querna corona dabat O., augurium addubitare Ci., priori Remo augurium venisse fertur L., divina auguria Cu., augurium inane Val. Fl., augurium auspicii Pl., naturae Plin., thymum augurium mellis est Plin., auguria valetudinis ex ea (urina) traduntur Plin., augurio, quod factum ei Viennae ostendimus Suet., augurio laetus Suet.

branche [brɑ̃š] féminin veja; stranska korenina; odcep, priključek; panoga, stroka, vrsta, disciplina, branža (branša); pluriel (podružnične) poslovalnice (trgovskegapodjetja); rečni rokav; zob (pri vilah)

branches pluriel des lunettes držali pri očalih (za na ušesa)
branches d'une famille veja, linija (neke) družine
branches du compas, des ciseaux kraki pri šestilu, pri škarjah
branches du Nil rokavi reke Nil
branche-clef féminin ključna industrija
branche de l'enseignement secondaire veja, sekcija v srednješolskem pouku
branche morte suha veja
branche de raccordement priključni tir
branches d'une science discipline kake vede, znanosti
branche de tube odcepna cev
ma vieille branche! (moj) stari!
au courant de la branche (commerce) strokovnjaški
il s'accroche à toutes les branches (figuré) vsako sredstvo mu prav pride
s'attacher aux branches (figuré) zadrževati se pri postranskih stvareh
avoir de la branche (figuré) dobro, imenitno izgledati
être comme l'oiseau sur la branche biti v negotovem, nestalnem položaju
se partager en branches razvejati se
percher sur une branche čepeti na veji (ptič)
sauter de branche en branche skakati od veje do veje, figuré skakati od enega predmeta do drugega (v pogovoru)
scier la branche sur laquelle on est assis (od)žagati vejo, na kateri sedimo

brancher [brɑ̃še] verbe transitif odcepiti; priključiti

él napraviti stik; figuré spraviti v zvezo, v stik; verbe intransitif sesti na vejo (ptič)
brancher sur le réseau de la ville priključiti na mestno omrežje
brancher une lampe, un appareil électrique sur la prise priključiti svetilko, električen aparat v vtičnico
l'alouette ne branche pas škrjanec ne seda na veje

bruco

A) m (pl. -chi)

1. gosenica, ličinka

2.
bruco del pisello zool. grahov hrošček (Bruchus pisarum)

B) agg. toskansko
nudo bruco gol ko ptič, reven kot cerkvena miš

būbō -ōnis, m, pri V. (Aen. IV, 462) in Lamp. f (iz onomatop. bu; prim. gr.βύας, βῦζα = ptič, ki bubuka) velika uharica, bubuj, vir: Varr., Sen. tr., Lucan., Plin. idr.; oglašanje te ptice je bilo za starodavnike zlovešče znamenje: ignavus bubo, dirum mortalibus omen: O.

caliandrum (caliendrum) -ī, n (iz gr. χαράδριος ptič deževnik, morda tudi čopasti škrjanec; že v gr. popačeno v χαλάδριος, χαράνδριος, χαλάνδριος) visoka pričeska iz tujih las, sestavljena iz več kodrov ali kit, visoka lasulja, kakršne so nosile rim. žene: Varr. ap. Porph., Tert., altum Saganae caliendrum H. — Soobl. caliandrium -iī, n: Arn.

caprimulgus -ī, m (capra in mulgēre)

1. kozomolzec, pesn. = pastir: Cat.

2. podhujka, legen, ptič, ki baje kozam izsesava mleko: Plin.

carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)

carne adobada nasoljeno meso
carne ahumada prekajeno meso
carne asada pečeno meso, pečenka
carne de caballo konjsko meso
carne de cañón topovska hrana
carne congelada zmrznjeno meso
carne de conserva konzervirano meso
carne estofada praženo meso
carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
carne helada zmrznjeno meso
carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
carne en lata meso v konzervah
carne de membrillo kutinovo meso
carne magra pusto meso
carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
carne de pluma meso perutnine
carne de puerco svinjina
carne salvajina divjačina
carne seca suho meso
carne tierna mehko meso
carne de vaca govedina
color carne barve mesa (npr. nogavice)
conserva de carne mesna konserva
mosca de carne zapljunkarica (muha)
hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
ser uña y carne biti ena duša in eno telo
no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
tener carne de perro imeti železno naravo
tomar carne utelesiti se
en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
carnes blancas belo meso
carnes negras meso črne divjačine
en (vivas) carnes gol, nag
echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
abrir las carnes a azotes pretepsti
estar en carnes biti rejen, biti debel
perder carnes shujšati
tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
me tiemblan las carnes ves se tresem

chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

de chair et d'os iz mesa in kosti
en chair et en os živ, utelešen; osebno
en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
entre chair et cuir pod kožo
ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
chair à canon hrana za topove
chair d'une poire meso pri hruški
chair de mouton bravina, ovčje meso
chair de poule kurja polt
chair vive živo, zdravo meso
être bien en chair biti lepo rejen
donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
c'est la chair de sa chair to je njen otrok
(religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
(religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa

chlōre͡us -eī, acc. -ea, m (gr. χλωρεύς iz χλωρός zelenkast) hlorej, zelenkast ptič, menda zelena žolna ali strnad ali volga: Plin. — Kot nom. propr. Chlōre͡us Hlorej, govoreče ime mladega človeka = „Negodè“, „Zelenko“: V.

chlōriōn -ōnis, m (gr. χλωρίων) hlorion, rumen ptič, morda kobilar: Plin.

codorniz (množina: -ces) ženski spol prepelica

rey de codornices hrestač (ptič)