Franja

ēmittō -ere -mīsi -missum

I.

1. ven poslati, odposlati (odpošiljati), razposlati (razpošiljati), odpraviti (odpravljati): tabulas emisi in omnīs provincias Ci., emittat ad me, qui obsignent Ci. ep., exercitum in Asiam emittere N., in lucem Stygiis emissa tenebris V.; (o knjigah): elegos emittere H. izdati, librum H., Q., Suet., Plin. iun.; voj.: essedarios ex silvis emittere C., cohortes ex statione C., in hostem emitti L., Cu., pabulatum emittitur nemo C., duabus portis omnem equitatum emisit C.; prim.: quibuscum tamquam e carceribus emissus sis Ci. si udrl.

2. occ.
a) (puščice, strele) metati, zadegati, streljati: Q., Iuv., emittere pila C., tela Ci., iacula S., sagittas Cu., manu emittere spicula, hastam, iaculum V., saxa in aliquem L., Cu., fulmina Ci.; pren.: aculeum in aliquem emittere Ci., L. koga zbosti, emittere facete dictum, maledictum Ci. izustiti, voces temere ab accusatore emissae Ci. besede, ki jih je tožnik nepremišljeno spustil iz ust, et semel emissum volat irrevocabile verbum H. izrečena beseda.
b) (kaj tekočega) izpustiti (izpuščati): Col., Suet., aquam ex lacu emittere L., aquae flumen emittunt Cu., lacus emissus Ci., izpraznjeno jezero, sanguinem emittere venis Plin. kri puščati, lacrimas emisit obortas O. razjokal se je; prim.: ova emittere Plin. leči.
c) (glas) od sebe da(ja)ti, oglasiti se, iz(pre)govoriti: Lucr., Q., Suet., cur cogis eum hanc vocem (besedo) emittere? Ci., moriere, si vocem emiseris L.; prim. še: se animam statim emissurum N. da bo dušo spustil, izdihnil.

3. izgnati, pregnati, spoditi: L., Catilinam ex urbe emisimus Ci., quod illum emiserim potius quam quod eiecerim Ci., ex domo pontificis maximi emissus Ci. „ven vržen“, ea oratione Catilinam emisi Ci.

— II.

1. izpustiti (izpuščati): agnos foras Pl., plerosque celant et noctu per vallum emittunt C., leonem emittere Cu., emissa hiems V. Od kod? z abl.: emisit caseum ore Ph., praeoptabant scutum manu emittere C. proč vreči, odložiti; s praep.: ex iudicio gratiā emitti Ci., ex eo loco ancillarum beneficio emissus est Ci. je ušel, emissa de manibus res est L. se je izmuznila, hostem de (ex) manibus emittere Ci., L. sovražniku dati priložnost, da uide; pren.: certamen manibus emittere L.

2. occ.
a) (ujetnike) izpustiti, osvoboditi: emissus est e carcere Pl., Ci., Apollonium de carcere emitti iubet Ci., ex vinculis emittere Pl., Ci., e custodia emittere Ci., N., L., ludet favis emissa iuventus V. (o zalegi čebel).
b) (osebe iz kakega pravnega razmerja) pustiti, oprostiti, osvoboditi: manu emittere aliquem Pl., L., Plin. iun., tudi samo emittere aliquem Pl., Ter., manu emittere servum L., adoptatos T.; pa tudi: librā et aere liberatum debitorem emittere L. prostost dati dolžniku, ki je plačal.
c) voj. vojne ujetnike izpustiti, oprostiti: eos ex obsidione emittere L., iugum, sub quod emissi essent L. izpod katerega so bili izpuščeni.

hack³ [hæk] samostalnik
sušilno stojalo (za opeko); rešetkasta vrata; deska za sokoljo hrano; pičnica

to keep at hack dati sokolu delno prostost

hospitalizacija samostalnik
(zdravljenje v bolnišnici) ▸ kórházi felvétel, kórházi ápolás, kórházi kezelésOdvzeli so mu prostost, zdravnik pa mu je po pregledu odredil prisilno hospitalizacijo v psihiatrični bolnišnici. ▸ Megfosztották a szabadságától, az orvos pedig a vizsgálat után elrendelte a pszichiátriai kényszerkezelését.Če zboli odrasla oseba, pa je potek bolezni veliko težji in lahko zahteva celo hospitalizacijo. ▸ A betegség lefolyása sokkal súlyosabb felnőttek esetében, és akár kórházi kezelést is igényelhet.
Pri osebah, ki potrebujejo hospitalizacijo, lahko umrljivost znaša do 10 %, pri obolelih, ki zahtevajo intenzivno nego, pa lahko doseže 30–50 %. ▸ Azok körében, akik kórházi kezelésre szorulnak, a halálozási arány 10 százalék körüli, míg az intenzív ápolásra szorulóknál akár 30–50 százalék is lehet.
Če se simptomi poslabšajo in se z zdravljenjem na domu pljučnica ne izboljša oziroma če pride do zapletov, je lahko potrebna hospitalizacija. ▸ Ha a tünetek súlyosbodnak és a tüdőgyulladás nem javul otthoni kezeléssel vagy komplikációk lépnek fel, kórházi ápolásra lehet szükség.

jamčevína (polog) deposit; (na sodišču) security, bail; pledge

dati jamčevíno (na sodišču) to give bail
izpustití na prostost proti jamčevíni to release on bail

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

licence [lisɑ̃s] féminin (posebno) dovoljenje, pravica; odobritev, koncesija, (patentna) licenca, obrtni list; razbrzdanost; akademska stopnja med bakalavreatom in doktoratom, licenciat

licence ès lettres, ès sciences, en droit licenciat filozofije, znanosti, prava
détenteur masculin d'une licence imetnik licence
licence d'importation, d'exportation uvozna, izvozna licenca
licence de débit de boissons dovoljenje za točenje pijač
licence de vente dovoljenje za prodajo, za prodajanje
licence poétique pesniška prostost
se permettre des licences dovoliti si drznosti, biti nekoliko (pre)drzen
prendre des licences avec quelqu'un biti predrzen do koga

nadzòr (-ôra) m

1. controllo; vigilanza; sorveglianza:
nadzor poslovanja il controllo della gestione
policijski nadzor controllo della polizia
posebni nadzor (nad družbi nevarno osebo) vigilanza speciale
ekon. nadzor nad cenami calmieramento
nadzor prek interne televizije videocontrollo
jur. prostost pod nadzorom libertà vigilata

2. (prevlada, oblast) predominio, supremazia

osvobodit|ev ženski spol (-ve …)

1. die Befreiung (von), -befreiung (samega sebe Selbstbefreiung, talcev Geiselbefreiung, ujetnikov Gefangenenbefreiung)
ura osvoboditve Befreiungsstunde
izsiliti osvoboditev zapornikov ipd.: freipressen

2. (izpustitev na prostost) die Freilassung

3. šport die Befreiung
prijem za osvoboditev der Befreiungsgriff

osvobodi|ti (-m) osvobajati befreien, z bojem: freikämpfen; (dati svobodo) freigeben, ujetnike, živali: freilassen, in die Freiheit setzen; pravo auf freien Fuß setzen
osvoboditi dolgov entschulden
osvoboditi se sich befreien, (priti na prostost) freikommen, (odtrgati se od česa) sich loslösen (von)

polovíčen (-čna -o) adj. mezzo (tudi pren.), metà; semi-:
polovična cena metà prezzo
polovični delovnik part time angl.
polovične mere mezze misure
šport. polovična etapa semitappa
polovična oprostitev semiesonero
jur. polovična prostost semilibertà
mat. polovična vsota semisomma
šport. žarg. polovični izkupiček parità, risultato di parità
mat. polovični obseg semiperimetro

pregrísti (-grízem)

A) perf.

1. bucare, spezzare rosicchiando; strappare con un morso

2. pren. percorrere, superare:
pregristi klanec superare una salita

B) pregrísti se (-grízam se) perf. refl.

1. aprirsi un passaggio (coi denti) (tudi pren.)

2. pren. farsi strada (lottando); superare (ostacoli, difficoltà)

3. pren. leggere, imparare (con grande fatica):
pregristi se skozi knjigo finire il libro, la lettura del libro

4. pren. conquistare:
pregristi se na prostost conquistare la libertà

priver [prive] verbe transitif odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odtegniti

se priver de quelque chose prostovoljno se odreči, se odpovedati čemu; odtrgati si
être privé de quelque chose biti brez česa
priver quelqu'un de ses droits civils, de sa liberté odvzeti komu njegove državljanske pravice, njegovo prostost
priver un enfant de dessert odtegniti otroku poobedek
elle a dûse priver pour élever ses enfants pritrgavala si je od ust, da bi vzgojila svoje otroke
elle ne se prive pas de vous dénigrer ona se ne more vzdržati, da vas ne bi črnila

púščanje leaving

púščanje krvi bleeding, (z rožiči) cupping
púščanje na prostost release, setting free, letting free

quartier² [kartje] masculin kraj, kjer je nastanjeno vojaštvo, stan(ovališče), vojašnica

Quartier général vojaški glavni stan
quartiers d'hiver prezimovališče
prendre ses quartiers d'hiver prezimovati
quartier libre prost izhod (za vojaka), prostost

restore [ristɔ́:] prehodni glagol
postaviti v prejšnje stanje, vzpostaviti; obnoviti, popraviti; ponovno postaviti, namestiti (to v)
restavrirati, rekonstruirati (zgradbo itd.); okrepčati, osvežiti; povrniti, nadoknaditi (to komu)
ozdraviti, izlečiti, okrepiti

to restore to consciousness vrniti k zavesti
to restore s.o.'s health vrniti komu zdravje, ozdraviti koga
to restore s.o. to liberty vrniti, dati zopet komu prostost, svobodo
to restore s.o. to life (zopet) oživiti koga, vrniti koga v življenje
to restore a king to the throne postaviti kralja zopet na prestol
to restore to office postaviti, namestiti zopet v službo
to restore order vzpostaviti red
to be restored (to health) ozdraveti
he was restored to favour prišel je zopet v milost, si pridobil zopet naklonjenost

restrain [ristréin] prehodni glagol
zadržati, zaustaviti, ovirati (from pred)
preprečiti; obrzdati, ukrotiti, držati v šahu, v mejah; zapreti, vreči v ječo; postaviti pod nadzorstvo, internirati (blazneža); omejiti (moč), zmanjšati (pravice); obvladati, zatreti (čustva)

to restrain one's curiosity brzdati svojo radovednost
to restrain one's feelings krotiti, zatreti, obvladati svoja čustva
to restrain s.o. of his liberty odvzeti komu prostost, svobodo

restreindre* [rɛstrɛ̃drə] verbe transitif utesniti, omejiti; skrčiti, zmanjšati

se restreindre à quelque chose omejiti se na kaj
restreindre ses dépenses, le nombre zmanjšati izdatke, število
se restreindre dans ses dépenses omejiti se v svojih izdatkih
il va falloir nous restreindre morali se bomo omejiti
restreindre la liberté omejiti svobodo, prostost

retrieve [ritrí:v]

1. samostalnik
rešitev; (redko) vzpostavitev, obnova

lost beyond retrieve za vedno izgubljen
the thing is past retrieve stvar se ne da več popraviti

2. prehodni glagol
(izgubljeno) nazaj ali zopet dobiti; popraviti (napako), nadoknaditi, nadomestiti (izgubo); vzpostaviti, obnoviti, rehabilitirati, rešiti; (o psu) najti in prinesti ustreljeno žival; spomniti na (kaj), zopet seznaniti
neprehodni glagol
lov aportirati

to retrieve freedom zopet dobiti prostost, svobodo
to retrieve an error popraviti zopet pomoto, zmoto
to retrieve a loss poravnati, nadomestiti izgubo

rimettere^*

A) v. tr. (pres. rimetto)

1. nazaj dati:
rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
rimettere insieme ponovno sestaviti
rimettere in libertà spustiti na prostost
rimettere mano ponovno začeti
rimettere in ordine ponovno spraviti v red
rimettere l'orologio naravnati uro
rimettere piede vrniti se
rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
rimettere a posto spet popraviti, urediti
rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

2. ponovno pognati, poganjati:
rimettere le radici ponovno pognati korenine

3. vrniti, vračati

4. prepustiti, prepuščati

5. oprostiti, oproščati:
rimettere il debito oprostiti dolg

6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
rimettere la pelle izgubiti življenje
rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

7. zavihati, zavihovati

8. odložiti, odlagati

9. poslati (denar, pošto):
rimettere un assegno poslati ček

10. izbruhati

B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

1. ponovno lotiti, lotevati se:
rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

2. opomoči si; okrevati:
rimettersi in carne zrediti se
rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

3. prepustiti, prepuščati odločitev

4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela