Zadetki iskanja
- prodáti (-dám) perf. glej prodajati | prodati
- razprodaja|ti (-m) razprodati ausverkaufen; (prodajati pod ceno) verhökern, abstoßen
- razproda|ti (-m) razprodajati ausverkaufen; (prodajati pod ceno) abstoßen
- rok|a1 [ô] ženski spol (-e …)
1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
velik kot roka handgroß
hrbtišče roke der Handrücken
2. oseba:
čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
roka pomoči die helfende Hand
močna roka figurativno der starke Mann
trda roka harte Hand
|
figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
roko na srce Hand aufs Herz
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
položiti roko nase Hand an sich legen
položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen
iz roke aus der Hand
branje iz roke die Handlesekunst
igra iz roke das Handspiel
izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)
na roko auf die Hand
na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
na levo roko links
na desno roko rechts
pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen
pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)
v roko in die Hand
udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen
v roki in der Hand
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
z roko mit der Hand, tehnika von Hand
z eno roko einarmig
gib z roko die Handbewegung
šport igra z roko das Handspiel
delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
iti z roko preko česa streichen über
opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen
za roko für die Hand
obveza za roko der Armverband
opora za roko die Handstütze, die Handauflage
trikotna ruta za roko die Armschlinge
prijeti za roko an der Hand nehmen
prositi za roko anhalten um
voditi za roko an der Hand führen
imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
z obema rokama mit beiden Händen
roke množina die Hände, die Arme
čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
nega rok die Handpflege
dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
dati roke v bok die Hände einstemmen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
imeti polne roke volle Hände haben
imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
meti si roke sich die Hände reiben
umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen
iz rok aus den Händen
iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
dati iz rok fortlegen, weglegen
izbiti iz rok aus der Hand schlagen
izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen
na rokah auf den Händen
šport stoja na rokah der Handstand
skok iz stoje na rokah der Handstandsprung
od rok von der Hand, von den Händen
iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen
v rokah in den Händen, in der Hand
v otroških rokah in Kinderhand
imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben
dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen
z rokami mit den Händen
z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
kroženje z rokami šport das Handkreisen
kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen
za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
krema za roke die Handsalbe, Handcreme
naslonjalo za roke die Armlehne - sítnost (-i) f noia, fastidio, scocciatura, guaio, inconveniente; pren. rogna:
delati sitnosti recar fastidio, procurare guai
sitnost prodajati (sitnariti) importunare, dare fastidio, scocciare - škóda damage; harm, detriment, prejudice; injury; arhaično scathe; (izguba) loss
v mojo škódo to my detriment
v škódo, na škódo koga to the prejudice of someone; to the detriment of someone
na škódo zdravja to the detriment of (one's) health
kakšna škóda! what a pity!
tisočkrat škóda it is a thousand pities!
velika (majhna) škóda heavy (light) damage
delna škóda partial damage
popolna škóda total damage
zanemarljiva škóda negligible damage
več škóde kot koristi more harm than good
ocenitev škóde assessment of damage
vojna škóda war damage
zavarovanje proti škódi insurance against damages
povračilo škóde indemnification, indemnity
škóda (je) zanj (= da smo ga izgubili) it is a pity that we have lost him, he is greatly missed
škóda je it is a pity
zelo škóda je it is a thousand pities
prav škóda je, da... it is much to be regretted that...
kako škóda, da tega niste rekli prej! what a pity you did not say so beforehand!
škóda je je za to she is too good for that
škóda, da niste mogli priti too bad (that) you couldn't come
nobene škóde ni bilo there is no harm done
biti obsojen na povrnitev škóde to have damages awarded against one
ta škóda se mora popraviti this damage must be repaired
popraviti škódo to make good a loss, to repair a loss
povzročiti škódo to cause a loss
jamčiti za škódo to guarantee against loss
kriti škódo to cover a loss
ugotoviti škódo to ascertain the damage
prizadeti komu škódo to inflict damage on someone
oceniti škódo to estimate the damage
prodajati v svojo škódo to sell under prime cost, to sell at a loss
utrpeti škódo, biti na škódi to suffer damage (ali injury, loss), to lose, to be a loser, to come off a loser
zaradi malenkostne koristi utrpeti škódo to cut off one's nose to spite one's face
oceniti (poprečno) škódo pri prometni nesreči to adjust an average
škóda človeka izmodri you learn from your mistakes - téža poids moški spol (tudi figurativno) , pesanteur ženski spol , (obremenitev) charge ženski spol, figurativno importance ženski spol
brez teže sans poids, sans importance
atomska teža poids (ali masse ženski spol) atomique
čista ali neto (kosmata ali bruto) teža poids net (brut)
(boks) mušja (petelinja, peresna, lahka, polsrednja, srednja, poltežka, težka) teža poids mouche (coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, mi-lourd, lourd)
koristna teža poids utile
molekularna teža poids moléculaire
nakladalna teža charge limite
presežna teža excédent moški spol de poids, poids en excédent, surpoids moški spol
teža pod povprečjem manque moški spol de poids, insuffisance ženski spol de poids
specifična teža poids spécifique
telesna teža poids (du corps)
živa teža poids vif
imeti težo avoir du poids (ali de l'importance), être important, compter
pridobiti (izgubiti) na teži prendre (perdre) du poids
presegati težo dépasser le poids
prodajati po teži vendre au poids - téža peso m (tudi fig) ; fig importancia f , influencia f ; (obremenitev, breme) carga f
atomska (specifična, molekularna, kosmata, neto, živa, mrtva, lastna) teža peso atómico (específico, molecular, bruto, neto, vivo, muerto, propio)
presežna teža exceso m de peso
težka teža (šp) peso pesado
svetovni prvak v težki teži campeón m mundial de peso pesado
prvak peresne teže (šp) campeón m de peso pluma
lahka (težka) teža (šp) peso ligero (fuerte)
dati polno (dobro, slabo) težo dar el peso corrido (bueno, mermado)
imeti težo tener peso
pridobiti (izgubiti) na teži ganar (perder) en peso
presegati težo exceder el peso
prodajati po teži vender al peso - tičáti (-ím) imperf.
1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa
2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti
3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa
4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.
5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede - ulic|a ženski spol (-e …) die Straße, ozka stranska: die Gasse; (glavna Hauptstraße, slepa Sackgasse, stanovanjska Wohnstraße, stranska Seitengasse, v načrtu Planstraße)
čiščenje ulic die Straßenreinigung
ime ulice der Straßenname
na ulici auf der Straße
prodajati na ulici auf der Straße verkaufen, kolportieren
iti na ulico demonstrirati: auf die Straße gehen
po ulici prihajati: die Straße entlang
po ulicah durch die Straßen
tek po ulicah šport der Straßenlauf
v ulico in die/eine Straße
zaiti v slepo ulico in eine Sackgasse geraten
z ulice von der Straße
človek z ulice der Mann von der Straße
pobrati z ulice figurativno von der Straße auflesen - vága (-e) f
1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia
2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso
3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo - vága
prodajati na vago vender a(l) peso - vêlik gran(de) ; (odrasel) adulto, mayor ; (prostoren) espacioso ; (obširen) amplio, extenso; vasto
veliki in mali grandes y pequeños, chicos y grandes, todo el mundo
Karl Veliki Carlomagno m
srednje velik de tamaño medio
z velikim trudom con gran esfuerzo, a duras penas
v velikih potezah a grandes rasgos
velika črka (letra f) mayúscula f
velik mraz (vročina) frío m (calor m) intenso
velik mož hombre m grande, hombre m de gran estatura, fig hombre insigne, un gran hombre
velika napaka falta f grave
velika noč (rel) Pascua f
veliki petek (rel) viernes m santo
velika razlika gran diferencia f
kako velik je? ¿qué talla tiene?
na veliko prodajati vender al por mayor - veriži|ti (-m) (prodajati na črni borzi) verschieben
- zelenjava samostalnik
(o rastlinah) ▸ zöldségsadje in zelenjava ▸ gyümölcs és zöldségsveža zelenjava ▸ friss zöldséglistnata zelenjava ▸ leveles zöldségkuhana zelenjava ▸ főtt zöldségnarezana zelenjava ▸ feldarabolt zöldségpridelana zelenjava ▸ megtermelt zöldségsezonska zelenjava ▸ szezonális zöldségsurova zelenjava ▸ nyers zöldségvložena zelenjava ▸ eltett zöldség, kontrastivno zanimivo savanyúságdušena zelenjava ▸ párolt zöldségpečena zelenjava ▸ sült zöldségzamrznjena zelenjava ▸ fagyasztott zöldségmešana zelenjava ▸ vegyes zöldségočiščena zelenjava ▸ megtisztított zöldségokusna zelenjava ▸ ízletes zöldségzdrava zelenjava ▸ egészséges zöldségpridelava zelenjave ▸ zöldségtermesztéspridelovalec zelenjave ▸ zöldségtermesztőpridelovanje zelenjave ▸ zöldségtermesztésuživanje zelenjave ▸ zöldségfogyasztássadike zelenjave ▸ zöldségpalántaporcija zelenjave ▸ zöldségadagprodajalec zelenjave ▸ zöldségáruskuhanje zelenjave ▸ zöldség főzésepridelovati zelenjavo ▸ zöldséget termesztjesti zelenjavo ▸ zöldséget eszikgojiti zelenjavo ▸ zöldséget termesztprodajati zelenjavo ▸ zöldséget árulkupovati zelenjavo ▸ zöldséget vásároluživati zelenjavo ▸ zöldséget fogyasztposaditi zelenjavo ▸ zöldséget ültetočistiti zelenjavo ▸ zöldséget megtisztítpripraviti zelenjavo ▸ zöldséget elkészítzelenjava z vrta ▸ kerti zöldségriž z zelenjavo ▸ kontrastivno zanimivo zöldséges rizsstojnica z zelenjavo ▸ kontrastivno zanimivo zöldséges standUčencem je priporočila pestro hrano z veliko sadja in zelenjave. ▸ A tanulóknak változatos étrendet javasolt sok zöldséggel és gyümölccsel.
Imam vrt, ki ga sama obdelujem in tako dobim vso zelenjavo, ki jo potrebujem. ▸ Van egy veteményesem, amelyet magam művelek, így minden szükséges zöldséget megtermelek.
Povezane iztočnice: korenasta zelenjava, gomoljasta zelenjava, gomoljna zelenjava - zijal|o srednji spol (-a …) der Gaffer, der Schaulustige (ein -r)
prodajati zijala gaffen, Maulaffen feilbieten - zijálo gaper; rubberneck
prodajati zijála (figurativno) to stand (ali to be) agape, to stand gaping; to stand openmouthed - zijálo badaud moški spol , musard moški spol
zijala prodajati badauder, faire le badaud, muser, musarder, bayer aux corneilles, regarder quelque chose bouche bée (ali béante) - zijálo (-a) n
1. pejor. curiosone, impiccione, ficcanaso
2. pren. (odprtina) apertura
3. pejor. chiassone, fracassone, piazzaiolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pasti, prodajati zijala curiosare - zijálo mirón m ; pazguato m ; papamoscas m ; pasmarote m ; curioso m
zijala prodajati fam mirar boquiabierto, fam papar moscas, papar viento