Franja

Zadetki iskanja

  • prodáti (-dám) perf. glej prodajati | prodati
  • razprodaja|ti (-m) razprodati ausverkaufen; (prodajati pod ceno) verhökern, abstoßen
  • razproda|ti (-m) razprodajati ausverkaufen; (prodajati pod ceno) abstoßen
  • rok|a1 [ô] ženski spol (-e …)

    1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
    velik kot roka handgroß
    hrbtišče roke der Handrücken

    2. oseba:
    čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
    podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
    roka pomoči die helfende Hand
    močna roka figurativno der starke Mann
    trda roka harte Hand
    |
    figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
    dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
    dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
    dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
    roko na srce Hand aufs Herz
    stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
    položiti roko nase Hand an sich legen
    položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
    ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
    vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen

    iz roke aus der Hand
    branje iz roke die Handlesekunst
    igra iz roke das Handspiel
    izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
    jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
    iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)

    na roko auf die Hand
    na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
    iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
    na levo roko links
    na desno roko rechts

    pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
    prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen

    pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
    imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)

    v roko in die Hand
    udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen

    v roki in der Hand
    figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

    z roko mit der Hand, tehnika von Hand
    z eno roko einarmig
    gib z roko die Handbewegung
    šport igra z roko das Handspiel
    delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
    iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
    iti z roko preko česa streichen über
    opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen

    za roko für die Hand
    obveza za roko der Armverband
    opora za roko die Handstütze, die Handauflage
    trikotna ruta za roko die Armschlinge
    prijeti za roko an der Hand nehmen
    prositi za roko anhalten um
    voditi za roko an der Hand führen

    imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
    z obema rokama mit beiden Händen
    roke množina die Hände, die Arme
    čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
    nega rok die Handpflege
    dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
    ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
    odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
    biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
    delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
    roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
    dati roke v bok die Hände einstemmen
    dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
    imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
    imeti polne roke volle Hände haben
    imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
    imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
    viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
    meti si roke sich die Hände reiben
    umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
    držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen

    iz rok aus den Händen
    iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
    iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
    dati iz rok fortlegen, weglegen
    izbiti iz rok aus der Hand schlagen
    izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
    izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
    ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen

    na rokah auf den Händen
    šport stoja na rokah der Handstand
    skok iz stoje na rokah der Handstandsprung

    od rok von der Hand, von den Händen
    iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen

    v rokah in den Händen, in der Hand
    v otroških rokah in Kinderhand
    imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben

    dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen

    z rokami mit den Händen
    z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
    z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
    jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
    kroženje z rokami šport das Handkreisen
    kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
    zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen

    za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
    krema za roke die Handsalbe, Handcreme
    naslonjalo za roke die Armlehne
  • sítnost (-i) f noia, fastidio, scocciatura, guaio, inconveniente; pren. rogna:
    delati sitnosti recar fastidio, procurare guai
    sitnost prodajati (sitnariti) importunare, dare fastidio, scocciare
  • škóda damage; harm, detriment, prejudice; injury; arhaično scathe; (izguba) loss

    v mojo škódo to my detriment
    v škódo, na škódo koga to the prejudice of someone; to the detriment of someone
    na škódo zdravja to the detriment of (one's) health
    kakšna škóda! what a pity!
    tisočkrat škóda it is a thousand pities!
    velika (majhna) škóda heavy (light) damage
    delna škóda partial damage
    popolna škóda total damage
    zanemarljiva škóda negligible damage
    več škóde kot koristi more harm than good
    ocenitev škóde assessment of damage
    vojna škóda war damage
    zavarovanje proti škódi insurance against damages
    povračilo škóde indemnification, indemnity
    škóda (je) zanj (= da smo ga izgubili) it is a pity that we have lost him, he is greatly missed
    škóda je it is a pity
    zelo škóda je it is a thousand pities
    prav škóda je, da... it is much to be regretted that...
    kako škóda, da tega niste rekli prej! what a pity you did not say so beforehand!
    škóda je je za to she is too good for that
    škóda, da niste mogli priti too bad (that) you couldn't come
    nobene škóde ni bilo there is no harm done
    biti obsojen na povrnitev škóde to have damages awarded against one
    ta škóda se mora popraviti this damage must be repaired
    popraviti škódo to make good a loss, to repair a loss
    povzročiti škódo to cause a loss
    jamčiti za škódo to guarantee against loss
    kriti škódo to cover a loss
    ugotoviti škódo to ascertain the damage
    prizadeti komu škódo to inflict damage on someone
    oceniti škódo to estimate the damage
    prodajati v svojo škódo to sell under prime cost, to sell at a loss
    utrpeti škódo, biti na škódi to suffer damage (ali injury, loss), to lose, to be a loser, to come off a loser
    zaradi malenkostne koristi utrpeti škódo to cut off one's nose to spite one's face
    oceniti (poprečno) škódo pri prometni nesreči to adjust an average
    škóda človeka izmodri you learn from your mistakes
  • téža poids moški spol (tudi figurativno) , pesanteur ženski spol , (obremenitev) charge ženski spol, figurativno importance ženski spol

    brez teže sans poids, sans importance
    atomska teža poids (ali masse ženski spol) atomique
    čista ali neto (kosmata ali bruto) teža poids net (brut)
    (boks) mušja (petelinja, peresna, lahka, polsrednja, srednja, poltežka, težka) teža poids mouche (coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, mi-lourd, lourd)
    koristna teža poids utile
    molekularna teža poids moléculaire
    nakladalna teža charge limite
    presežna teža excédent moški spol de poids, poids en excédent, surpoids moški spol
    teža pod povprečjem manque moški spol de poids, insuffisance ženski spol de poids
    specifična teža poids spécifique
    telesna teža poids (du corps)
    živa teža poids vif
    imeti težo avoir du poids (ali de l'importance), être important, compter
    pridobiti (izgubiti) na teži prendre (perdre) du poids
    presegati težo dépasser le poids
    prodajati po teži vendre au poids
  • téža peso m (tudi fig) ; fig importancia f , influencia f ; (obremenitev, breme) carga f

    atomska (specifična, molekularna, kosmata, neto, živa, mrtva, lastna) teža peso atómico (específico, molecular, bruto, neto, vivo, muerto, propio)
    presežna teža exceso m de peso
    težka teža (šp) peso pesado
    svetovni prvak v težki teži campeón m mundial de peso pesado
    prvak peresne teže (šp) campeón m de peso pluma
    lahka (težka) teža (šp) peso ligero (fuerte)
    dati polno (dobro, slabo) težo dar el peso corrido (bueno, mermado)
    imeti težo tener peso
    pridobiti (izgubiti) na teži ganar (perder) en peso
    presegati težo exceder el peso
    prodajati po teži vender al peso
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • ulic|a ženski spol (-e …) die Straße, ozka stranska: die Gasse; (glavna Hauptstraße, slepa Sackgasse, stanovanjska Wohnstraße, stranska Seitengasse, v načrtu Planstraße)
    čiščenje ulic die Straßenreinigung
    ime ulice der Straßenname
    na ulici auf der Straße
    prodajati na ulici auf der Straße verkaufen, kolportieren
    iti na ulico demonstrirati: auf die Straße gehen
    po ulici prihajati: die Straße entlang
    po ulicah durch die Straßen
    tek po ulicah šport der Straßenlauf
    v ulico in die/eine Straße
    zaiti v slepo ulico in eine Sackgasse geraten
    z ulice von der Straße
    človek z ulice der Mann von der Straße
    pobrati z ulice figurativno von der Straße auflesen
  • vága (-e) f

    1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
    skodelica vage il piatto della bilancia

    2. pog. peso:
    živa vaga peso vivo
    dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

    3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
    pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
    pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
    nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo
  • vága

    prodajati na vago vender a(l) peso
  • vêlik gran(de) ; (odrasel) adulto, mayor ; (prostoren) espacioso ; (obširen) amplio, extenso; vasto

    veliki in mali grandes y pequeños, chicos y grandes, todo el mundo
    Karl Veliki Carlomagno m
    srednje velik de tamaño medio
    z velikim trudom con gran esfuerzo, a duras penas
    v velikih potezah a grandes rasgos
    velika črka (letra f) mayúscula f
    velik mraz (vročina) frío m (calor m) intenso
    velik mož hombre m grande, hombre m de gran estatura, fig hombre insigne, un gran hombre
    velika napaka falta f grave
    velika noč (rel) Pascua f
    veliki petek (rel) viernes m santo
    velika razlika gran diferencia f
    kako velik je? ¿qué talla tiene?
    na veliko prodajati vender al por mayor
  • veriži|ti (-m) (prodajati na črni borzi) verschieben
  • zelenjava samostalnik
    (o rastlinah) ▸ zöldség
    sadje in zelenjava ▸ gyümölcs és zöldség
    sveža zelenjava ▸ friss zöldség
    listnata zelenjava ▸ leveles zöldség
    kuhana zelenjava ▸ főtt zöldség
    narezana zelenjava ▸ feldarabolt zöldség
    pridelana zelenjava ▸ megtermelt zöldség
    sezonska zelenjava ▸ szezonális zöldség
    surova zelenjava ▸ nyers zöldség
    vložena zelenjava ▸ eltett zöldség, kontrastivno zanimivo savanyúság
    dušena zelenjava ▸ párolt zöldség
    pečena zelenjava ▸ sült zöldség
    zamrznjena zelenjava ▸ fagyasztott zöldség
    mešana zelenjava ▸ vegyes zöldség
    očiščena zelenjava ▸ megtisztított zöldség
    okusna zelenjava ▸ ízletes zöldség
    zdrava zelenjava ▸ egészséges zöldség
    pridelava zelenjave ▸ zöldségtermesztés
    pridelovalec zelenjave ▸ zöldségtermesztő
    pridelovanje zelenjave ▸ zöldségtermesztés
    uživanje zelenjave ▸ zöldségfogyasztás
    sadike zelenjave ▸ zöldségpalánta
    porcija zelenjave ▸ zöldségadag
    prodajalec zelenjave ▸ zöldségárus
    kuhanje zelenjave ▸ zöldség főzése
    pridelovati zelenjavo ▸ zöldséget termeszt
    jesti zelenjavo ▸ zöldséget eszik
    gojiti zelenjavo ▸ zöldséget termeszt
    prodajati zelenjavo ▸ zöldséget árul
    kupovati zelenjavo ▸ zöldséget vásárol
    uživati zelenjavo ▸ zöldséget fogyaszt
    posaditi zelenjavo ▸ zöldséget ültet
    očistiti zelenjavo ▸ zöldséget megtisztít
    pripraviti zelenjavo ▸ zöldséget elkészít
    zelenjava z vrta ▸ kerti zöldség
    riž z zelenjavokontrastivno zanimivo zöldséges rizs
    stojnica z zelenjavokontrastivno zanimivo zöldséges stand
    Učencem je priporočila pestro hrano z veliko sadja in zelenjave. ▸ A tanulóknak változatos étrendet javasolt sok zöldséggel és gyümölccsel.
    Imam vrt, ki ga sama obdelujem in tako dobim vso zelenjavo, ki jo potrebujem. ▸ Van egy veteményesem, amelyet magam művelek, így minden szükséges zöldséget megtermelek.
    Povezane iztočnice: korenasta zelenjava, gomoljasta zelenjava, gomoljna zelenjava
  • zijal|o srednji spol (-a …) der Gaffer, der Schaulustige (ein -r)
    prodajati zijala gaffen, Maulaffen feilbieten
  • zijálo gaper; rubberneck

    prodajati zijála (figurativno) to stand (ali to be) agape, to stand gaping; to stand openmouthed
  • zijálo badaud moški spol , musard moški spol

    zijala prodajati badauder, faire le badaud, muser, musarder, bayer aux corneilles, regarder quelque chose bouche bée (ali béante)
  • zijálo (-a) n

    1. pejor. curiosone, impiccione, ficcanaso

    2. pren. (odprtina) apertura

    3. pejor. chiassone, fracassone, piazzaiolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti, prodajati zijala curiosare
  • zijálo mirón m ; pazguato m ; papamoscas m ; pasmarote m ; curioso m

    zijala prodajati fam mirar boquiabierto, fam papar moscas, papar viento