Franja

tollerare v. tr. (pres. tōllero)

1. prenašati, trpeti:
non tollera il caldo ne prenese vročine
tollerare le offese trpeti, prenašati žalitve

2. tolerirati; dopustiti, dopuščati; biti prizanesljiv do:
tollerare tutte le religioni dopuščati vsa verstva

потакать prizanašati, biti preveč prizanesljiv, potuho dajati

щадить prizanašati, biti prizanesljiv;
не щ. своей крови за отечество rad preliti kri za domovino

cintura f

1. pas

2. pas (del trupa):
essere largo, stretto di cintura biti obilen, vitek v pasu; pren. biti skopuški, zahteven; biti darežljiv, prizanesljiv

3. šport pas (pri judu):
essere una cintura nera biti nosilec črnega mojstrskega pasu

4. ekst.
cintura di salvataggio navt. rešilni pas
cintura di sicurezza aero, avto varnostni pas
cintura di castità hist. deviški pas

5. pren. pas:
cintura verde urban. zeleni pas

6. anat. pas

krítik critique moški spol ; censeur moški spol

filmski (literarni, umetnostni) kritik critique de cinéma (littéraire, d'art)
prizanesljiv (strog) kritik critique indulgent (sévère)

let down

1. prehodni glagol
spustiti dol; pustiti na cedilu razočarati; zmanjšati ugled

2. neprehodni glagol
ameriško spuščati se, pripraviti se za pristanek

to let s.o. down gently biti prizanesljiv s kom
to let down one's hair postati zaupljiv
to let down easy vljudno odkloniti

loose¹ [lu:s] pridevnik (loosely prislov)
svoboden, prost, rešen (of, from česa)
odvezan, spuščen (lasje); ohlapen (obleka), rahel (zemlja), razmajan (vrata), majav (zob), mlahav (človek), redek (tkanina), mehek (ovratnik)
kemija prost, nevezan
pogovorno prost, na razpolago
figurativno nejasen, nenatančen, nestalen, netočen, zanikrn (prevod), neslovničen; lahkomiseln, površen, nesramen, nemoralen

loose ends malenkosti, ki jih je treba še urediti
at loose ends v neredu, zanemarjen; v negotovosti
to be at loose ends biti brez stalne zaposlitve, ne vedeti kaj storiti
loose bowels driska
a loose criminal zločinec na svobodi
to break loose pobegniti, osvoboditi se
to come (ali get) loose rešiti se, osvoboditi se; odvezati se, odpeti se, zrahljati se, odluščiti se (barva)
to cut loose from osvoboditi se (vpliva, vezi)
a loose fish pokvarjenec
a loose hour prosta ura
to have a loose tongue preveč govoriti, vse izblebetati
to have a screw loose ne imeti vseh kolesc v glavi, biti malo prismojen
there's a screw loose somewhere nekaj je narobe, nekaj je sumljivo, nekaj smrdi
vojska in loose order v razmaknjeni vrsti (vojaki)
to let loose izbruhniti, dati si duška, ne obvladati se
loose make (ali build) nerodna postava
to play fast and loose biti lahkomišljen, neuvideven
to ride with a loose rein popustiti vajeti, biti prizanesljiv
to set loose spustiti, osvoboditi
to work loose zrahljati se, razmajati se (vijak)
loose handwriting neizpisana pisava
ekonomija loose cash gotovina
a loose novel opolzek roman

manga ženski spol rokav; žep; torba; nahrbtnik; cedilo, cedilni prt; brizgalna, (gumasta) cev; cestna brizgalnica; vodna tromba

manga de agua hud naliv; vodna tromba
manga boba širok rokav
manga de incendios gasilna brizgalnica
manga de jamón napihnjen rokav
manga de riego škropilna brizgalnica
de viento vetrna tromba, zračni vrtinec
de manga ancha kosmate vesti; preveč prizanesljiv
allí anda manga por hombro tam je vse v neredu, vse narobe
echar de manga a uno koga za slamnatega moža uporabiti
¡échese una piedra en la manga! pometajte pred svojim pragom!
estar (ali ir) de manga alg. s kom v isti rog trobiti
mangas pl korist, dobiček
en mangas de camisa v (sami) srajci (brez suknjiča)

manica f

1. rokav:
mezza manica narokavnik; pren. pisarček
in maniche di camicia brez suknjiča
rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut

2. ekst.
manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz

3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
una manica di furfanti lopovska drhal

4. pren. dobra mera:
si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

ménagement [menažmɑ̃] masculin obzirno ravnanje, obzirnost, prizanesljivost, prizanašanje

avec ménagement obzirno
sans ménagement brezobzirno
absence féminin de ménagement brezobzirnost
plein de ménagements zelo prizanesljiv

miramiento moški spol ogled(ovanje); previdnost; ozir

sin miramiento brezobzirno, ne oziraje se na
lleno de miramiento prizanesljiv, obziren

toleration [tɔləréišən] samostalnik
obzirnost, strpnost, potrpljenje; toleranca

to show toleration for (to) s.t.h. biti strpen (prizanesljiv, popustljiv, toleranten) do česa

tolleranza f

1. odpornost, toleranca:
tolleranza per una medicina toleranca za zdravilo
casa di tolleranza javna hiša, bordel

2. strpnost; prizanesljivost:
tolleranza civile, politica, religiosa civilna, politična, verska strpnost
manifestare tolleranza per i difetti altrui biti prizanesljiv do tujih napak

3. toleranca; zakonit odstopek; največja dopustna, možna razlika:
tolleranza di calo, di quantità trgov. toleranca v kalu, v količini

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

ἀ-γνώμων 2 (γνώμη) 1. neveden, nespameten, nepremišljen, nerazumen. 2. a) trdosrčen, brezobziren, uporen, trmast; b) nehvaležen – οὐκ ἀγ. prizanesljiv, milostljiv. – adv. ἀγνωμόνως nespametno, nepremišljeno; ἀ. ἔχω nespameten sem.

μακροθῡμέω (μακρό-θυμος) NT 1. sem potrpljiv, prizanesljiv, potrpim, prizanašam ἐπί τινι, πρός τινα, εἴς τινα. 2. vztrajam, sem stanoviten NT.

μακρό-θῡμος 2 prizanesljiv, potrpežljiv NT.

μαλακός 3 [Et. idevr. m°le-qó-s, iz kor. mel, mleti, treti] 1. mehek, gladek, voljen λέκτρον, τάπης, χιτών, ἐσθής, nežen χρώς, παρειαί, zrahljan, rahel, dobro preoran νειός, bujen, travnat λειμών, miren, lahek ὕπνος, θάνατος, laskav, sladek, priliznjen ἔπος, blag, mil, krotek ἄνθρωπος. 2. a) popustljiv, prizanesljiv, περί τινος v čem, οὐδὲν μαλακὸν ἐνδίδωμι nič ne popuščam, ζημία mila, majhna kazen; b) (po)mehkužen πρός τι, slab, počasen, len ἐν ξυναγωγῇ; bojazljiv, strahopeten, μαλακώτερος precej mehkužen, τὰ μαλακά razkošnost, zabava, mehkužno življenje. – adv. μαλακῶς mehko, nežno φιλέω, sladko εὕδω, krotko, pohlevno, udobno, ugodno, mlačno, nemarno ξυμμαχέω.

μετριοπαθέω imam potrpljenje, sem prizanesljiv τινί NT.