Franja

fat² [fæt] samostalnik
maščoba, tolšča, mast; maža, mazilo; najboljši del
gledališče važna vloga v igri

all the fat is in the fire vse je pokvarjeno, ogenj je na strehi
a bit of fat nepričakovana sreča, prijetno in donosno delo
to live on the fat of the land razkošno živeti, vse si privoščiti
fat cat človek, ki daje denar za politične spletke
fat fryer človek, ki dobiva denar za politične spletke

fiole [fjɔl] féminin stekleničica; familier steklenica vina; familier glava

se payer la fiole de quelqu'un (familier) privoščiti si koga, norčevati se iz koga

fling ll [fliŋ] samostalnik
udarec, zamah; met, lučaj; vdajanje; ritanje; pikra pripomba; živahnost; veselje, zabava, razvedrilo
figurativno posmeh; izbruh; vrsta škotskega plesa; ritanje (konja)

in full fling ll v polnem razmahu
at one fling ll mahoma, pri priči
to have a fling ll at zbijati šale na račun
to have one's fling ll zabavati se po mili volji, privoščiti si, iznoreti se

Gemüt, das, (-/e/s, -er) narava; čud, Philosophie duševnost, duša; srce; ein ängstliches Gemüt boječ človek, boječe narave; ein sonniges Gemüt naivnež; die Gemüter figurativ duhovi; jemandem auf das Gemüt schlagen potreti (koga), spraviti (koga) v slabo voljo; sich etwas zu Gemüte führen vzeti si k srcu, posvetiti se (čemu), (essen) privoščiti si

genehmigen dovoliti (kaj), (einwilligen) privoliti v, Parlament: odobriti, Beschlüsse, eine Bilanz: potrditi, einen Vorschlag: sprejeti, ein Protokoll: overoviti; sich etwas genehmigen privoščiti si; sich einen genehmigen zvrniti kozarček

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

godere^* v. intr. (pres. gōdo)

1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

2. imeti prednost, korist:
la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

3. uživati:
godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti

gütlich Ehescheidung: sporazumen, Vergleich, Einigung: miren; sich gütlich tun an privoščiti si (kaj)

inaccessibile agg.

1. nedostopen, težko dostopen:
deserto inaccessibile težko dostopna puščava
spesa inaccessibile pren. strošek, ki si ga ne moreš privoščiti

2. pren. nedostopen; nedosegljiv; nedoumljiv:
il direttore è inaccessibile do direktorja ni mogoče priti
la teoria della relatività è per me inaccessibile relativnostna teorija mi je nedoumljiva
essere inaccessibile alle preghiere ne pustiti se ganiti prošnjam

joie [žwa] féminin veselje, radost; pluriel zabave, užitki

avec joie z veseljem
plein, rempli de joie ves vesel, radosten
joie maligne škodoželjnost
joie de vivre veselje do življenja
fille féminin de joie lahkoživka, prostitutka
feu masculin de joie (kresni) ogenj (na prostem)
rayonnant de joie žareč od veselja
se donner de quelque chose à cœur joie nekaj popolno uživati, si privoščiti, popolnoma se predati čemu
être au comble de sa joie skakati od veselja
faire la joie de quelqu'un biti komu v veselje
se faire une joie de quelque chose najti veselje v čem
mettre en joie razveseliti, povzročiti veselje pri
ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja

kolikor¹ [ó] prislov

1. (potrebno količino) česa: was an (lesa was an Holz)
figurativno naj stane, kolikor hoče es koste, was es wolle

2. (toliko, kolikor) [soviel] so viel; (tako daleč, kolikor) [soweit] so weit

3.
toliko X, kolikor [soviel] so viel X, als (toliko jabolk, kolikor [soviel] so viel Äpfel, als)

4.
kolikor …, toliko … [soviel] so viel …, [soviel] so viel … (kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne)
figurativno ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen

5.
kolikor je meni znano [soviel] so viel ich weiß, meines Wissens
kolikor je nam znano unseres Wissens (kratica : u.W.), unseres Erachtens (kratica : u.E.)
kolikor lahko človek presodi nach menschlichem Ermessen
kolikor hočeš jede Menge

lahkomiselnost samostalnik
1. (nepremišljenost; nepreudarnost) ▸ könnyelműség, nemtörődömségOstanite varčni, zaradi poklicnega uspeha se ne prepuščajte lahkomiselnosti ali celo evforiji. ▸ Maradjanak takarékosak, a szakmai sikerek miatt ne adják át magukat a könnyelműségnek vagy az eufóriának.
Pričakujem negotovo tekmo, niti po naključju si ne smemo privoščiti lahkomiselnosti. ▸ Bizonytalan kimenetelű mérkőzésre számítunk, még véletlenül sem vehetjük könnyelműen.

2. (o dejanju) ▸ óvatlanság, meggondolatlanság
Pri plezanju v steni sem zagrešil hudo lahkomiselnost. ▸ Falmászás közben súlyos óvatlanságot követtem el.

leisten narediti, opraviti, opravljati; sich etwas leisten privoščiti si; sich etwas nicht leisten können ne moči si privoščiti; als Funktionsverb : Abbitte leisten opravičiti se, prositi odpuščanja; Beistand leisten pomagati, priskočiti na pomoč; Bürgschaft leisten jamčiti, dati garancijo; einen Dienst leisten narediti uslugo; einen Eid leisten priseči; Folge leisten ubogati, einer Einladung: odzvati se vabilu, einer Bitte: ustreči prošnji, einem Befehl: držati se ukaza; Genüge leisten izpolniti (kaj); Gesellschaft leisten delati družbo; Hilfe leisten pomagati, izkazovati pomoč; einen Schwur leisten zakleti se; eine Unterschrift leisten podpisati; Verzicht leisten odpovedati se (čemu); Widerstand leisten upirati se (čemu/komu); Zahlung leisten plačati, plačevati, izvajati plačila

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

lúksus luxury; sumptuousness

živeti v lúksusu to live in luxury
privoščiti si lúksus v... to permit oneself the luxury of...
zakoni proti lúksusu zgodovina sumptuary laws pl
to je lúksus that's a luxury
nimam denarja za tak lúksus I have no money for such luxuries

lúksuz ali lúksus luxe moški spol , somptuosité ženski spol , article moški spol (ali objet moški spol) de luxe

davek na luksuz taxe ženski spol de luxe
ne morem si privoščiti tega luksuza je ne puis (ali peux) m'offrir ce luxe

luxe [lüks] masculin razkošje, luksus, sijaj, bogastvo

c'est du luxe to je luksus, to je odveč, ni potrebno
article masculin, objet masculin de luxe luksusni artikel, predmet
édition féminin de luxe luksusna izdaja (knjige)
taxe féminin de luxe davek na luksus
un luxe de (détails) velika množina, množica (podrobnosti)
faire étalage de luxe, faire du luxe (de) razkazovati svoje bogastvo, postavljati se, ponašati se s svojim bogastvom
se paver le luxe (de ...) privoščiti si razkošje, (da ...)

luxury [lʌ́kšəri] samostalnik
razkošje, luksuz; potrata
ekonomija luksuzen predmet
figurativno naslada

to live in luxury razkošno živeti
to permit o.s. the luxury of privoščiti si razkošje v čem

male

A) avv.

1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga

2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

C) m

1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež

2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje

4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal

mír peace; (mirovanje) tranquillity, quietness, calm, stillness, rest

v míru at peace (z with)
v míru in vojni at peace and at war
brez míru peaceless
mír! quiet!, silence!
mír, prosim! quiet, please!
mír za vsako ceno peace at any price
mír pred viharjem a hush (ali a lull) before the storm
časten mír peace with honour
srčni mír a quiet mind
duševni mír peace (ali tranquillity) of mind
javni mír public peace
motenje javnega míru disturbance (ali breach) of the peace, riot
kršilec míru peacebreaker, disturber of the peace
kršitev míru breach of the peace, violation of the peace
grožnja míru threat to peace
pipa míru calumet, peace pipe, pipe of peace
pogodba o míru peace treaty
sklenitev míru conclusion of peace, making peace
proslava míru celebration of peace
zagovornik míru advocate of peace, pogovorno dove
ki ljubi mír peace-loving
zaradi ljubega mírú for peace' sake
ohranitev mírú preservation (ali maintenance)
mír bodi z vami! peace be with you!
ta deček ni nikoli pri míru this boy is fidgety
ni imel mírú, dokler ni... he knew no peace till...
kaliti kršiti mír to break the peace
ne si privoščiti mírú to take no rest
pusti me pri míru! leave (ali let) me alone!, stop bothering me!
skleniti mír to make peace, to conclude peace
ohraniti mír to keep peace
naj počiva v míru! may he rest in peace!, peace to his ashes!
prositi za mír to sue for peace
vzdrževati mír to maintain peace
vzpostaviti mír to restore peace (red order)
zagotoviti, zavarovati mír to ensure peace
želimo si samó mírú all we want is to be left in peace
živeti v míru to live in peace, to be at peace (s kom with someone)
boriti se za mír, čuvati mír to strive for peace, to wage peace