Franja

lagnarsi v. rifl. (pres. mi lagno)
lagnarsi (per) pritožiti, pritoževati se (čez)
lagnarsi (di) tožiti (nad)
non mi lagno meni je prav, ne pritožujem se

malénkost (-i) f

1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
(v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

4. šalj.
moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona

marié, e [marje] adjectif poročen; oženjen, omožena; masculin, féminin ženin, nevesta; pluriel poročni par, mlada poročenca, novoporočenca

nouveau marié, nouvelle mariée novoporočenec, -nka
lune féminin de miel des jeunes mariés medeni tedni novoporočencev
robe féminin de mariée nevestina, poročna obleka
ils sont mariés depuis deux ans dve leti sta (že) poročena
se plaindre que la mariée est trop belle pritoževati se nad stvarjo, za katero bi si morali čestitati, se je veseliti, a jo smatramo za pretirano (čezmerno)

plaindre* [plɛ̃drə] verbe transitif pomilovati, obžalovati; žal biti

se plaindre (po)tóžiti (de o), pritoževati se, pritožiti se, tarnati (de glede); zatožiti (de quelqu'un koga)
je vais me plaindre au directeur pritožil se bom, protestiral bom pri direktorju
se plaindre de son sort pritoževati se zaradi svoje usode
je ne plains pas la dépense, mon temps ni mi žal stroškov, časa
ne pas plaindre sa peine nobenega truda se ne bati, ne žal biti (komu)
être à plaindre biti pomilovanja vreden

pritožíti se (-im se) perf. refl. glej pritoževati se | pritožiti se

querēl(l)a -ae, f (querī)

1. toženje, tožba, javk(anje), tarnanje, pritožba, žaloba, bolest: quanta esset hominum vel admiratio vel querella Ci., maestis implere iuga querellis O.; occ. otožno petje pri uspavanju otrok: longā somnum sudere querelā Stat.
b) otožni (tožeči) glas živali (piščali), gruljenje ptičev: mugire boves atque omne querellis impleri nemus V., veterem in limo ranae cecinere querellam V., improba Cecropias offendit pica querellas Mart., tollunt lugubri voce querelam (o labodih) Lucr., plenum querellā guttur (namreč golobje) Plin., dulces querellas, tibia quas fundit Lucr.

2. tožba = pritožba: O., V., H. idr., epistula plena querellarum Ci., inauditae cum Deiotaro querellae tuae Ci. tvoje pritožbe o Dejotaru, iniuriae querellam ad quem detulistis? Ci., querellas apud aliquem habere de aliquo Ci. pritožiti se pri kom, pritožiti (pritoževati) se nad kom, iustam querellam habere, quod … L. po pravici se pritožiti (pritoževati), da … , his de (zaradi, glede, zastran) tot tantisque in socios … iniuriis consulum querella esse debuit Ci.; falsa est querella z ACI: Q.; z objektnim gen.: querella temporum (zaradi, glede, zastran, vsled, nad) Ci. ep.; poseb. sodna tožba: Val. Max., Icti., ut iudex querellam inspiceret Petr.

3. meton. telesna nadloga, slabo počutje, težava, ki je vzrok za tožbo: sine querellā corpusculi tui Traianus ap. Plin. iun., pulmonis ac viscerum querellae Sen. ph., stomachi Plin. Val.

querellarse prepirati se; biti v tožbi

querellarse de (ali conrra) su rival pritoževati se čez svojega nasprotnika

stöhnen stokati, zastokati; ječati, zaječati; stöhnen unter/über pritoževati se nad

toži|ti¹ [ó] (-m) klagen, wehklagen, jammern
tožiti za kom/čim klagen um
(pritoževati se) sich beklagen über

vicio moški spol pregreha, napaka, razvada, razvajenost

de (ali por) vicio iz (gole) razvade
contraer un vicio privzeti slabo navado
hablar de vicio blebetati, kvasiti
llorar de vicio brez povoda jokati
quejarse de vicio pritoževati se za vsako malenkost
quitar un vicio (a) koga odvaditi razvade
tiene el vicio del vino je pivec iz navade, rad ga pije

zdrâvlje s zdravje: biti dobrog -a; biti narušenog -a biti slabega zdravja; pucati od -a kipeti od zdravja; čuvati zdravlje; žaliti se na zdravlje pritoževati se zaradi zdravja; svako piće nije škodljivo po zdravlje; piti u čije zdravlje; svima gostima u zdravlje vsem gostom na zdravje; bože, -a daj bog nam daj zdravje; za čije babe zdravlje zakaj, iz kakšnega razloga

судачить
о ком (gov.) opravljati koga;
на кого pritoževati se nad kom