Franja

giuramento m priseganje, prisega:
far giuramento priseči
prestar giuramento svečano priseči
violare il giuramento, mancare il giuramento prelomiti prisego
sotto giuramento pod prisego
giuramento di marinaio prazna prisega

iūrāmentum -ī, n (iūrāre) prisega: Amm., i. praestare pozni Icti. prisego narediti, prisegati (priseči). — (Po Don. je bila ta beseda v rabi le v vulg. lat.).

iūrandum -ī, n (iūrāre) prisega: iurandum apponere ad aliquem Ter. priseči pred kom.

jèmīn -ína m (t. jemin, ar.) dial. prisega: ona bogu jemin dala da se nikad neće udati; jemin učiniti, dati priseči

juramento moški spol prisega; kletev; prekletstvo

falso juramento kriva prisega
juramento profesional službena (uradna) prisega
prestación de juramento položitev prisege, prisega
bajo juramento pod (s) prisego
echar un juramento zakleti, kletev bruhniti
prestar juramento položiti prisego, (za)priseči
romper el juramento prelomiti prisego

kriv³ (-a, -o) (napačen, zmoten) falsch, Irr- (učenik der Irrlehrer)
krivo pričanje die Falschaussage, falsches Zeugnis, der Falscheid
po krivem unberechtigterweise
krivo priseči pravo einen Meineid leisten, falsch schwören

krív (krivda) guilty, culpable, guilt-stained; (zvit, nevaren) curved, deformed, distorted, crooked, bent

po krivem falsely
krívi bogovi idols pl
krív prerok a false prophet
kríva prisega perjury, false oath
kríva vera misbelief, erroneous belief, heresy
kdo je krív? who is to blame?, whose fault is it?
jaz nisem krív it is not my fault, I am not to blame
biti krív to bear the blame, to be to blame, to be at fault
on ni čisto nič krív he is quite blameless
tega so kríve okoliščine this is due to (ali owing to) circumstances
sam si je krív (= prav mu je) serves him right
bil je po krívem obsojen he was unjustly condemned
po krívem priseči to commit perjury, to perjure oneself
priznati se za krívega to plea gullty
spoznati za krívega to find someone guilty
biti spoznan za krívega to be found guilty (za of)
zaiti na kríva pota to go astray, to leave the straight and narrow, to take the wrong turning, to go wrong

krív (ukrivljen) corvo, curvo, curvado, tortuoso, torcido, ganchudo ; (nepravi) falso, erróneo, incorrecto ; (nenedolžen) culpable

krive noge piernas f pl torcidas
kriv nos nariz f torcida (ali ganchuda)
kriva prisega perjurio m
krivo pričevanje (jur) falso testimonio m
kriva vera herejía f
po krivem falsamente, (krivično) injustamente
po krivem priseči jurar en falso, perjurar
kdo je kriv? ¿quién es culpable?
biti kriv (jur) ser culpable
biti kriv za kaj, česa tener la culpa de a/c
biti kriv zločina hacerse culpable de un crimen
priznati se za krivega declararse culpable, reconecer su culpa
proglasiti koga za krivega pronunciar veredicto de culpabilidad contra alg
zaiti na kriva pota (fig) desviarse, descarriarse

krîvo prisl.
1. krivo, poševno: toranj u Pisi stoji krivo
2. krivo, narobe, napačno: krivo prevoditi, razumjeti, raditi
3. krivo, vijugasto: rijeka gdje pravo gdje krivo teče
4. krivo se zakleti krivo priseči; meni je krivo što nisi odmah došao ni mi prav, ker nisi takoj prišel; krivo gledati grdo, po strani, nezaupno gledati; činiti komu krivo delati komu krivico

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

leisten narediti, opraviti, opravljati; sich etwas leisten privoščiti si; sich etwas nicht leisten können ne moči si privoščiti; als Funktionsverb : Abbitte leisten opravičiti se, prositi odpuščanja; Beistand leisten pomagati, priskočiti na pomoč; Bürgschaft leisten jamčiti, dati garancijo; einen Dienst leisten narediti uslugo; einen Eid leisten priseči; Folge leisten ubogati, einer Einladung: odzvati se vabilu, einer Bitte: ustreči prošnji, einem Befehl: držati se ukaza; Genüge leisten izpolniti (kaj); Gesellschaft leisten delati družbo; Hilfe leisten pomagati, izkazovati pomoč; einen Schwur leisten zakleti se; eine Unterschrift leisten podpisati; Verzicht leisten odpovedati se (čemu); Widerstand leisten upirati se (čemu/komu); Zahlung leisten plačati, plačevati, izvajati plačila

lever¹ [ləve] verbe transitif dvigniti, vzdigniti; odstraniti, odpraviti, ukiniti; zaključiti

lever le camp podreti tabor (in oditi)
lever le coude (familier) rad ga piti
lever une défense ukiniti prepoved
lever les épaules skomigniti z rameni
lever l'étendard (figuré) dvigniti prapor
lever la garde menjati stražo
lever les lettres pobrati pisma iz nabiralnikov
lever le lièvre prepoditi zajca
lever la main priseči; dvigniti roko (sur na)
lever le masque (figuré) sneti krinko
lever un obstacle odstraniti oviro
lever une option optirati
lever le pied (familier) pobegniti
lever la séance zaključiti sejo
lever les scellés odpečatiti
lever la table vstati od mize
lever la tête glavo visoko nositi
lever des troupes nabirati čete (vojsko)
lever le voile (figuré) dvigniti kopreno, odkriti, razkriti
lever les regards sur quelque chose hrepeneti po čem
il lève la crête (figuré) greben mu raste
se lever vstati, dvigniti se, vzhajati
le jour se lève dani se

lift² [lift]

1. prehodni glagol (up)
dvigniti, dvigati; privzdigniti, povzdigniti, spodbuditi
pogovorno krasti (zlasti govedo), napraviti plagiat; podreti šotor (tabor); izkopavati (krompir), izkopati (zaklad)
ameriško izplačati hipoteko
ameriško preklicati (prepoved, embargo); sneti (off z)

2. neprehodni glagol
dvigniti se, dvigati se (tudi megla, oblaki); pustiti se dvigniti

to lift up a cry zagnati krik, zakričati
to lift up one's eyes zaviti oči
ameriško not to lift (ali stir) a finger niti s prstom ne migniti
to lift s.o.'s face polepšati komu obraz z operacijo
figurativno to lift one's hand priseči
to lift a hand premakniti roko, samo malo se potruditi
figurativno to lift a hand against s.o. dvigniti roko na koga
to lift one's hat privzdigniti klobuk, pozdraviti
to lift (up)one's head dvigniti glavo, zbrati se; dvigniti se, pojaviti se, pomoliti glavo
to lift up one's heel brcniti, ritati
figurativno to lift up one's horn pokazati roge
lifted up with pride kipeč od ponosa; vzravnan od ponosa
to lift a story ukrasti zgodbo, napraviti plagiat
to lift (up)one's voice against povzdigniti glas proti, nasprotovati komu, čemu

Meineid, der, Recht kriva prisega; einen Meineid leisten krivo priseči

mutuellement [-ɥɛlmɑ̃] adverbe vzajemno, medsebojno, recipročno

se jurer mutuellement fidélité priseči si (drug drugemu) zvestobo

oath [óuɵ] samostalnik
prisega, zaprisega; kletev

oath of allegiance prisega zvestobe
oath of office službena zaprisega
on oath pod prisego
upon my oath! na to lahko prisežem
to bind by oath zavezati s prisego
in lieu of an oath namesto prisege
to put s.o. on his oath zapriseči koga
to take (ali make, swear) an oath priseči, zapriseči (on, to)

obljubi|ti (-m) obljubljati

1. versprechen (komu kaj jemandem etwas), ein Versprechen geben (komu jemandem)
sveto obljubiti hoch und heilig versprechen
dati si obljubiti od koga (jemandem) ein Versprechen abnehmen
trdno obljubiti fest versprechen, Brief und Siegel geben auf
obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten
obljubiti in dati je dvoje Versprechen und Halten ist zweierlei

2. slovesno: geloben, ein Gelöbnis ablegen

3. (priseči) schwören
obljubiti maščevanje Rache schwören

4. (obetati) verheißen; komu kaj: (jemandem etwas) in Aussicht stellen

5.
javno obljubiti nagrado ipd.: (einen Preis) ausloben

6. da bo ugodeno: zusagen, zusichern (komu kaj (jemandem) etwas)

obsequium -iī, n (obsequī)

1. ustrežljivost, ugodljivost, popustljivost: o. et comitas Ci. ep., obsequium amicos, veritas odium parit Ter., obsequio grassare H. postopaj (prav) hlapčevsko = kaži se (prav) vljudnega; metaf. (o stvareh): obsequio flectitur ramus O. se vdaja (popušča) in upogiba, obsequium aquarum O. ustrežljiv tok; s subjektnim gen.: o. amantis O., caelibis H., obsequia fortunae Cu. ker mu je bila sreča mila, ker mu je bila sreča naklonjena, indulgere obsequio plebis L.; z objektnim gen.: desiderii Cu. izpolnitev želje, ventris H. ustrežljivost (strežba) trebuhu = požrešnost, in obsequium regentis parati T., o. in regem L.

2. occ.
a) pokorščina, pokornost, poslušnost, voljnost (naspr. contumacia): H., Pers., Pr., N., Suet. idr., equi obsequium experiri Cu., o. erga imperatorem, in principem T., populum in obsequia principum formare Iust. priseči (prisegati) komu zvestobo.
b) kot voj. t.t. vojaška pokorščina, vojaška podreditev: Ci. ep. idr., contra morem obsequi T., amor obsequii T.; meton. (večinoma v pl.) vojaški sli, ordonančni oficirji (ordonančniki); varovanci, spremljevalci, spremstvo: Cass., marinum o. Ap., milites ad obsequia iudicum vel tribunorum deputare Veg., ratio obsequiorum Veg.
c) ustrežljivost s telesom = telesno predajanje, spolna ustrežljivost, telesna združitev, spolni odnos (o ljudeh in živalih): Cu., Col., Petr., flagitiosa obsequia T., obsequium amatori venditare O. prepuščati telo za denar.

onore m

1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda

2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo

4. relig. čaščenje

5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu

7. igre honer (npr. pri bridgeu)

po after; on, upon; at, by; over; through; according to

po abecednem redu in alphabetical order
po božiču after Christmas
po tej ceni at this price
po 10 tolarjev kos at ten tolars each
po dolžini lengthwise
po dva by twos, two by two, two at a time
po vsej Evropi all over Europe
(samó) po imenu (only) in name
po kopnem in po morju by land and sea
po mestu about (ali through) the town
po vsem mestu all over the town
kot po maslu (figurativno) like clockwork
po kakovosti by quality
po malem little by little, by degrees
po mojem mnenju in my opinion, to my mind
po meri by measure
po modi after the fashion
po naravi from nature
po naročilu by order
narejen po naročilu made to order
po naključju by accident, by chance
po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
po možnosti if possible
odvetnik po poklicu lawyer by profession
po navodilu as instructed
po pravilu by rule
po petkrat five times running
po pravici by rights, of right
po mojem računu by my reckoning
po poslu, po poslih on business, on an errand
po rojstvu by birth
imenovan po stricu named after his uncle
po sobi about the room
po vsem svetu all over the world, all the world over
po njegovi smrti after his death
po ulici along the street
po uvidevnosti at discretion
po vodi by water
po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
po vrednosti in value
enak po velikosti equal in size
po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
po vsem after all
po angleškem zakonu under (the) English law
po zraku by air
po spominu from memory
po planu according to the plan (ali scheme)
po vrsti in order, one after another, every one in his turn
po vaši želji according to your wish
takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
po prejemu tega pisma on receipt of this letter
po meni je I am done for, pogovorno I've had it
če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
če vam je po volji if you choose, if you care
to ni po mojem okusu that is not to my taste
dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
igrati po posluhu to play by ear
po starosti sta enaka they are the same age
iti po vodo to fetch water, to go for water
šel je ponj (po njega) he went to fetch him
peti po notah to read music, to sight-read
poslati po zdravnika to send for the doctor
poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
pridi pome (po mene)! come and fetch me!
potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
risati po naravi to draw from nature (ali life)
sklepati po čem to infer from
soditi po zunanjosti to judge by appearances
po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
voditi koga po mestu to show someone round the town