Franja

pin² [pin]

1. prehodni glagol
pripeti (to, on na)
zapeti, speti (up)
pribiti, prebiti (s klinom, žebljičkom itd.); pritisniti, pritiskati (against ob, to na)
pritisniti koga ob zid (down)
obvezati koga k čemu (down to)
vezati, ukleščiti (sovražne sile, šahovske figure; down)
natančno določiti, definirati (down)
tehnično zakliniti, pričvrstiti (down)

2. neprehodni glagol
biti pričvrščen; prilepiti se

to pin the blame on s.o. pripisati komu krivdo
to pin one's hopes on graditi na čem, verovati v kaj
to pin one's faith on neomajno komu zaupati
to pin back s.o.'s ears nahruliti koga, pretepsti, prekositi, premagati
to pin o.s. to s.o. prilepiti se komu, živeti na njegov račun

pinnen pripeti

prender vzeti, zgrabiti; aretirati; pričvrstiti, privezati, pripeti, prikleniti

prender con alfileres pripeti z bucikami
prender con redes de oro (fig) omrežiti, zvabiti, zvoditi
prender en un gancho obesiti
prender un cigarillo prižgati cigareto
prenderse lišpati se, nakititi se
prenderse a alg. objeti koga; iti s kom pod roko
prenderse contra stisniti se k

pribòsti -bòdēm pribosti, pripeti: pribosti iglama

prìkačiti -īm
I.
1. pripeti: prikačiti petokraku na kapu; prikačiti vagon
2. ekspr. obesiti: prikačiti komu što; svet kao svet, rad je svakom prikačiti ma i najmanje repića
II. prikačiti se
1. pripeti se: da mu se prikače ordeni na kaput
2. ekspr. obesiti se komu: prikačiti se nezvan društvu

prikòpčati -ām pripeti, priklopiti, pripojiti: na prsa sam bio prikopčao neku medalju

prìkvačiti -īm
1. pripeti
2. ekspr. pritisniti, prisiliti: ja ću njega prikvačiti da mi plati dug

privézati prìvēžēm
I.
1. privezati: privezati konja konopcem za drvo; privezati konjima za repove
2. pripeti, prikleniti: privezati lancem
3. obvezati: privezati kome ranu
4. ekspr. natvesti komu kaj: privezati komu što
II. privezati se stopiti v prijateljske, poslovne stike s kom: privezati se s kim

prošuváliti -šùvālīm pripeti, začasno sešiti

schnallen zapeti, irgendwohin: pripeti; herunter: odpeti; den Gürtel enger schnallen zategniti pas ( tudi figurativ ); (begreifen) zapopasti; (irreführen) potegniti

staffare v. tr. (pres. staffo) pripeti, pripenjati, okrepiti s stremeni

suc-cinō -ere (—) (—) (sub in canere)

1. pojoč doda(ja)ti, pripe(va)ti, spremljati: tubicines imitatus est succinente Habinnā Petr.

2. metaf.
a) priglašati se k čemu, na drugem mestu biti nasproti čemu: agricultura succinit pastorali (sc. vitae) Varr.
b) svoj glas pridružiti (pridruževati) glasu drugega, pritegniti (pritegovati, pritezati), pritrditi (pritrjevati, pritrjati): clamat: „Victum date!“ Succinit alter: „Et mihi … “ H.
c) trans. tiho govoriti, tiho praviti, mrmrati, jecljati kaj: quid istas succinis ambages? Pers. — Soobl. succanō; navaja jo Varr.

suf-fīgō -ere -fīxī -fīxum (sub in fīgere)

1. na ali pod kaj ali spodaj pod čim pritrditi (pritrjevati, pritrjati), pripe(nja)ti, pritakniti (pritikati), pribi(ja)ti, doda(ja)ti ipd.: lintea antemnae summae Lucan., suffixa tigillo (sc. ianua) Cat., caput hastā suffixum Suet., spolia in suggestu fori suffixa Fl., erecto suffixum robore maestis ostentabat … populis … regem Sil.; poseb. suffigere aliquem cruci Ci., Suet., Vell. ali in cruce H., Cat., Auct. b. Afr. ali in crucem Iust. koga pribiti na križ, križati koga; tako tudi suffigere aliquem patibulo Iust., Ap., Paul., mulieres pedibus suffiguntur Iust.; abs.: (sc. Galbae) caput per lixas calonesque suffixum (sc. hastā) T.

2. kaj s čim spodaj obi(ja)ti: crepidas aureis clavis Plin., trabes multo auro Sen. ph.

šùvaliti -īm pripenjati, pripeti, začasno prišiti, šivati

ùjāmčiti -īm, ùjamčiti -īm pripeti, speti z nitjo

umschnallen pripeti (si)

wafer [wéifə]

1. samostalnik
oblat, mlinec; vafelj, skladanec
religija hostija; oblepek (za zalepljenje pisma); kolut rdečega papirja, ki se daje na listine namesto pečata

wafer bread religija hostija
as thin as a wafer mršav, suh ko trska

2. prehodni glagol
zalepiti (pismo) z zalepkom; zapreti; pripeti; pritrditi

zàkačiti -īm
I.
1. speti: zakačiti vagone, dva vagona
2. pripeti: zakačiti što čiodama, iglama; zakačiti junaku orden, perjanicu
3. zatakniti: zakačiti prste u džepove od prsluka; zakačiti što za ogledalo
4. obesiti: zakačiti kaput na čiviluk
5. zadeti: kroz šumu možeš provući nekoliko piastova da ne zakačiš o drvo; zakačiti koga govorom, kritikom
6. oplaziti: malo sam ranjen, zakačilo lijevu ruku
7. ekspr. opiliti: zakačiti koga za hiljadarku
8. zbosti: umjela je da zakači, ali nikad nije vrijeđala
II. zakačiti se
1. zatakniti se: košulja se u rijeci zakačila za kamen; ventil se zakačio, pa prestao da radi
2. ekspr. obesiti se na koga: zakačiti se na koga
3. obregniti se: kad pjesnik hoće da se malo zakači za neko lice, on to čini sa mnogo ukusa

зашпиливать, зашпилить z iglo spenjati, pripeti

прикалывать, приколoть pripe(nja)ti (z bucikami); prebadati (z bodalom), zabosti (do mrtvega)