Franja

compar primeren

compār -paris, abl. sg. -ī (subst. -e), n. pl. -ia, gen. pl. -ium medsebojno popolnoma enak, drug drugemu primeren: id … compar conubium fore L., compari Marte concurrere L., proelium c. Auct. b. Hisp.; z dat.: Lucr., funus compar morti L., quam compar consilium tuum parentis tui consilio sit, reputa L.; z gen.: quia tantisper similis et compar eorum fias Gell. Subst. compār -paris, m f
a) tovariš, družabnik, tovarišica, družabnica, družica, poseb. o zaljubljencih: Pl., Cat., nondum munia comparis aequare (valet) H., tu vir et in vacca compare taurus eras O., bellator … sine compare bellat O. kralj bez kraljice (pri šahu).

competent [kɔ́mpitənt] pridevnik (competently prislov) (for, to do s.th.)
zadosten; primeren; merodajen; zmožen, sposoben
pravno pristojen, kompetenten

competente pristojen; upravičen; primeren; sposoben

no soy competente en ello za to nisem kompetenten

competō -ere -petīvī (petiī) -petītum skupno težiti za čim, od tod

I. intr.

1. strniti (strinjati) se, stikati se: ubi viae competunt Varr., si cacumina in unum competant Col., ubi recti angulorum competant ictus Plin.; pren. (časovno) strniti (strinjati) se, obenem (hkrati) primerjati se: initium finemque miraculi cum Othonis exitu competisse T., ut neque messium feriae aestati neque vindemiarum auctumno competerent Suet.

2. po kakovosti prilegati se, zlagati se, ustrezati čemu, primeren čemu biti, sposoben za kaj biti; abs.: si loci situs ita competit Col., si cuiusquam neptium suarum competeret aetas Suet.; brezos.: si ita competit Col. ali si ita competit, ut … Sen. ph. če se tako ujame; z dat.: si cuncta competunt voto Col., tanto Othonis animo nequaquam corpus … competiit Suet.; z in in acc.: ut in unitatem illa competant Sen. ph.

3. po moči kos biti, zmožen biti, pripraven biti, močan (krepak) biti, moč (sposobnost) imeti za kaj: neque animo neque auribus aut linguā competere S. ap. Non., ut vix ad arma capienda … competeret animus L., militiae nescii oppidani neque oculis neque auribus satis competebant T.

4. (o pravnih zadevah) pristati (pristojim) komu, iti komu, dovoljen biti komu: scientia bonorum et malorum, quae sola philosophiae competit Sen. ph., actio competit alicui Dig., c. in aliquem Q., c. adversus aliquem Dig., poena competit in aliquem Ap. —

II. trans.

1. skupno (hkrati, obenem) doseči hoteti ali doseči poskušati kaj, skupno stremeti (težiti) za čim, skupno poganjati se za kaj: Aug., unum locum Iust., unam speciosam (puellam) Aur.

2. pristojno —, zakonito (po zakonu) terjati ali zahtevati: bona Cod. Th. — Od tod adj. pt. pr. competēns -entis primeren, prikladen, ustrezen: remedium Icti.; z dat.: Icti., personae rebus competentes Ap.; s praep.: ratio etymologiae cum sententia vocabuli c. Gell., interdicta in hanc rem competentia Icti. Adv. competenter primerno, prikladno, spodobno, kakor se spodobi: Ap., Dig.; komp. competentius Hier.; superl. competentissimē Ap.

componible združljiv; primeren

concinnus 3, adv. -ē,

1. pravilno spojen, umetniško dovršen, zato prikupen, ličen, lep, fin, eleganten: sat concinna est facie Pl., c. tectorium Ci., helluo Ci. eleganten, po modi oblečen, Samos H. lični, oculi Fr.

2. occ.
a) (o govoru, pesmi, verzu, tudi o osebi) umetniško grajen (sestavljen, dovršen), zaokrožen, skladen, umerjen, ubran, someren, primeren, okusen, všečen (po obliki): oratio, sententiae Ci., poëma facit ita concinnum, ita elegans, ut … Ci., versus paulo concinnior H., alii in eadem ieiunitate concinniores Ci. očitajo skladnejšo obliko, concinnus in brevitate respondendi N. jedrnat v odgovorih, concinne loqui Varr., sunt enim concinne distributa Ci., rogare coepit blande et concinne Ci. prav vljudno, fino.
b) (o slikarju) prikupen, všečen (v svojem slikarskem izrazu): Nicophanes elegans et concinnus Plin.

3.
a) primeren, priležen, ustrezen: age, age, ut tibi maxime concinnum est Pl. kakor ti najbolj ustreza.
b) (o osebah) vdan, ugodljiv, ljubezniv: concinnus amicis H., simul ipsa viris Venus ut concinnior esset Lucr.

condign [kəndáin] pridevnik (condignly prislov)
primeren, ustrezen; zaslužen; dostojen

conducente primeren, pripraven

confacēnte agg. primeren, prikladen

confórm

I. -ă (-i, -e) adj.

1. skladen

2. primeren, ustrezen

II. adv. skladno

conformable [kənfɔ́:məbl] pridevnik (to)
združljiv, ustrezen, skladen, primeren; podoben; pokoren, ubogljiv
geologija enakoličen, konformen

conforme [kɔ̃fɔrm] adjectif ujemajoč se (à z), enako se glaseč; primeren; v redu

copie féminin conforme à l'original z izvirnikom ujemajoč se prepis
pour copie conforme (juridique) prepis overjen
conforme à la condition (juridique) stanu primeren
conforme aux faits stvaren
conforme à l'horaire po voznem redu
être conforme à quelque chose ujemati se z
mener une vie conforme à sa profession živeti poklicu primerno življenje

conforme

A) agg. podoben; primeren; skladen, ustrezen:
conforme allo scopo smotrn
conforme alla legge skladen z zakonom, po zakonu
essere conforme a qcs. odgovarjati čemu, biti v skladu s čim
copia conforme prepis, istoveten z izvirnikom

B) avv. v skladu (s, z)

C) cong. kot:
operare conforme dice la legge delati, kot pravi zakon

conforme skladen, enakoličen, soglasen, ustrezen, primeren; istoličen, istoveten; konformen

conforme a la opinión (de) biti s kom istega mnenja
declararse conforme con pristati na (kaj)
estar conforme con la muestra ustrezati vzorcu
¡conforme! soglašam!

congenial [kəndží:niəl] pridevnik (congenially prislov) (with)
(duševno) soroden (to)
simpatičen; primeren

congru, e [kɔ̃grü] adjectif, vieilli primeren; (familier)

portion féminin congrue komaj zadostna količina hrane za koga; nezadostni viri sredstev, komaj zadostni dohodki

congruent [kɔ́ŋgruənt] pridevnik (congruently prislov)
primeren (with)
skladen, soglasen; dosleden

congruēnte agg.

1. primeren, skladen

2. mat. kongruenten

congruente primeren, skladen