Franja

conformar (iz)oblikovati, prilagoditi, uskladiti

conformarse privoliti, zediniti se
conformarse con vdati se v
conformarse al tiempo privaditi se času

conformare

A) v. tr. (pres. conformo)

1. oblikovati

2. prilagoditi, prilagajati; uskladiti, usklajati

B) ➞ conformarsi v. rifl. (pres. mi conformo) prilagoditi se; podrediti, podrejati se; pokoriti, pokoravati se, držati se česa:
conformarsi alla legge pokoravati se zakonu, spoštovati zakon

conformer [kɔ̃fɔrme] verbe transitif (podobno) oblikovati, prilagoditi (à quelque chose čemu), spraviti v sklad

se conformer à ravnati se po, ubogati
conformer son plan aux possibilités prilagoditi svoj načrt možnostim
se conformer aux circonstances, aux ordres ravnati se po okoliščinah, ukazih; pokoravati se

contemperare v. tr. (pres. contēmpero)

1. prilagoditi, prilagajati

2. ublažiti, omiliti:
contemperare la durezza del carattere ublažiti grobost značaja

einrichten opremiti, opremljati, sich einrichten opremiti si stanovanje; eine Schule, Institution: ustanoviti, ustanavljati, odpreti, odpirati; (gestalten) urediti, für die Bühne: prirediti; die Geschwindigkeit nach etwas: prilagoditi (čemu); Medizin einen Knochenbruch: uravnati, naravnati; Heerwesen, Militär Geschütze: naravnati; sich einrichten prilagoditi se; sich einrichten auf pripraviti se na; sich (häuslich) einrichten vgnezditi se

encuadrar dati v okvir; prilagoditi

fashion² [fǽšən] prehodni glagol (into, to)
oblikovati, narediti, izvršiti; prilagoditi, prikrojiti

fit³ [fit]

1. prehodni glagol
prilagoditi, uravnati, urediti; opremiti, oskrbeti; (obleko) pomerjati; montirati; oborožiti

2. neprehodni glagol
ustrezati, biti pogodu; prilagoditi se; spodobiti se; prilegati se

to fit the bill ustrezati zahtevam

fit in to neprehodni glagol
prilagoditi, ujemati se

fitten Technik eine Schablone: prilagoditi

frame² [freim]

1. prehodni glagol
izmisliti, (za)snovati; stvoriti, zgraditi; izraziti; uokviriti, obda(ja)ti; prilagoditi, urediti; spletkariti, oklevetati

2. neprehodni glagol
izoblikovati se; napredovati; nameniti se

ameriško, sleng to frame up ponarediti; podtikati

gear² [giə]

1. prehodni glagol
okomatati, vpreči; pognati, vključiti (prestavo); prilagoditi
arhaično opremiti

2. neprehodni glagol
prilagoditi se; segati eno v drugo

interpolō -āre -āvī -ātum (interpolis)

1. preoblikovati, prilagoditi (prilagajati), preurediti (preurejati), spremeniti (spreminjati), predrugačiti (predrugačevati), obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), (na)štuliti: togam praetextam quotannis Ci. ep. kosmatiti, postriči, opus lepidissimum novā picturā Pl., veteratores (servos) Ulp. (Dig.).

2. štuleč potvoriti (potvarjati), popačiti, (po)kaziti, (po)kvariti, ponarediti (ponarejati): antiquior materiae origo, nunc vitri similitudine interpolata Plin., eādem terrā lacte dilutā tectoriorum albaria i. Plin., tura Plin.; poseb. o spisih: scripturas divinas Ambr., priorem textum (litterarum) Amm., semper aliquid demendo, mutando, interpolando Ci., tabulas Ci.; pren.: qui laeta Christi culta fur interpolat addens avenas aemulas Prud.

intonare

A) v. tr. (pres. intōno)

1. glasba uglasiti, intonirati; dati ton

2. uglašeno zapeti

3. pren. ubrati; uskladiti, usklajevati; spraviti, spravljati v sklad; prilagoditi, prilagajati:
intonare i colori uskladiti barve

4. zapeti; ekst. pren. (z vzvišenim glasom) spregovoriti

B) ➞ intonarsi v. rifl. (pres. mi intōno) biti usklajen, ubran; dobro se ujemati

key³ [ki:] prehodni glagol
s klinom zabiti, zagozditi (in, on)
zakleniti; prilagoditi, uglasiti (to)
uglasiti glasbilo; pod ključem govoriti, pod šifro oglasiti (v časopisih); (elektronika) vključiti, izključiti

figurativno to key up spodbuditi, spodbosti, podžgati; zvišati (cene)

match³ [mæč]

1. prehodni glagol
(primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z)
pariti (živali); primerjati (with s, z)
izigrati koga (against proti)
prilagoditi (to, with s, z)
ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega
ameriško kockati, metati kovance vzrak

2. neprehodni glagol
arhaično poročiti se; biti enak, biti kos, ujemati se (with)
biti primeren (to čemu)

to be well (ill) matched dobro (slabo) se ujemati
can you match this silk for me? mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?
to be matched biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti se
not to be matched biti nedosegljiv, ne moči se primerjati
ekonomija matched order naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza)

mesurer [mazüre] verbe transitif (iz-, od-, pre-, u-) meriti (de z); meriti, biti visok (1 masculin 70 1,70 m); figuré (o-, pre-) ceniti, presoditi, pretehtati; pomeriti (à po); prilagoditi (à quelque chose čemu)

se mesurer avec meriti se z
mesurer ses expressions previdno se izražati, brzdati se v izrazih
mesurer au pas meriti s koraki
mesurer ras, comble (commerce) natančno, dobro meriti
mesurer quelqu'un du regard, des yeux meriti koga s pogledom, z očmi
se mesurer des yeux meriti se z očmi, s pogledom
elle mesure un mètre soixante ona meri, je visoka 1,60 m

modify [mɔ́difai] prehodni glagol
prilagoditi, prikrojiti, modificirati, spremeniti; omejiti, zmanjšati; ublažiti
slovnica bliže določiti, preglasiti (vokal)

modulate [mɔ́djuleit]

1. prehodni glagol
uravnavati, prilagoditi (to)
modulirati, spremeniti glas

2. neprehodni glagol
glasba prehajati (from od, to do)
menjati tonski način

modulated wave modulacijski val
modulating valve (ali tube) modulacijska elektronka

molliō -īre -īvī (-iī) -ītum (mollis)

1. narediti (delati) kaj gibčno, voljno, (o)mehčati, (o)mečiti: Lucr., Q., artūs oleo L., frigoribus durescit umor et idem mollitur tepefactus Ci., m. humum foliis O., ceram pollice O. gnesti, Cererem (kruh) in vino O., glebas O. ali agros Ci. (z)rahljati, ignis ferrum mollit H. (raz)topi; kot medic. t.t. (o)mehčati, (o)mečiti (naspr. durare): duritias corporum, collectiones Plin., ventrem, alvum Cels., Plin.; pren. (o)mehčati, (o)mečiti, (u)militi, (o)militi: lacrimae meorum me interdum molliunt Ci. ep.

2. metaf.
a) umeriti (umerjati), prilagoditi (prilagajati), zmanjš(ev)ati, zniž(ev)ati, (o)lajšati, narediti (delati) kaj (še) znosno, (u)blažiti: Acc. ap. Non., Plin., Q., Iust., circuitus ad molliendum clivum C. vijuge za zmanjšanje strmosti hriba, m. poenam, grave opus O., imperium L., verba dura usu Ci., fructus feros colendo V. (o)plemenititi.
b) (po)mehkužiti: poëtae molliunt animos nostros Ci., aetas … domesticarum me rerum delectatione mollivit Ci., m. legionem Ci., feroces militum animos S., vocem Q.; occ. (pesn.) skopiti: ferro mollita iuventus Lucan., haud ulli puerum mollire potestas credita Stat.
c) (po)tolažiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), (u)krotiti, (o)brzdati: (sc. Fabius) Hannibalem exsultantem patientiā suā molliebat Ci., m. animos S., V., iras, impetum L., ventos Plin.

Opomba: Sinkop. impf. mollībat: Acc. ap. Non., O., Ap.