sacrō -āre -āvī -ātum (sacer)
1. (božanstvu) posvetiti (posvečati, posvečevati): CU., PLIN., SUET. idr., auri, argenti, eboris sacrandi modus esto CI., duabus aris ibi Iovi et Soli sacratis L., aras V., laurum Phoebo V., dis Italis votum immortale V., tibi, Phoebe, sacravit remigium alarum V., vidi ... sanguine foedantem, quos ipse sacraverat, ignīs V. ogenj, ki ga je bil sam zanetil bogovom na čast, vigilemque sacraverat ignem V. je bil ustanovil, lectos sacrabo viros V. bom posvetil za svečenike, quam (sc. agri partem) mihi prisci sacravere senes O.
2. sploh komu posvetiti (posvečevati), podariti (podarjati), darovati, pokloniti (poklanjati), da(ja)ti, nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati), določiti (določati), odrediti (odrejati): quod patriae vocis studiis nobisque sacrasti CI., opus tibi (sc. Augusto) sacratum O., hunc illi ... honorem Iuppiter erepta pro virginitate sacravit V.
3. occ.
a) posvetiti (posvečati, posvečevati) = narediti (delati) kaj sveto (neoskrunljivo, neprekršljivo): foedus, quod in Capitolio quod Olympiae quod in arce Athenis sacratum fuisset L., lex sacrata, leges sacratae CI., L., FEST. zakoni, katerih prelomitev (prekršitev) je kazensko prepovedana ali pa povezana s prekletstvom bogov, parentum condicionem sacravimus, quia expediebat liberos tolli SEN. PH., hoc nemus aeterno cinerum sacravit honore (= exstructo sepulcro) Faenius MART.; od tod tudi kako božanstvo posvetiti = kot svetega (sveto) (po)častiti: haud frustra te patrem deûm hominumque hac sede sacravimus L. sacrata Vesta O.
b) koga komu posvetiti (posvečati, posvečevati), izročiti (izročati) v pogubitev, prekleti (preklinjati) koga: ut, qui iuniorum non convenisset ad imperatorum edictum ... caput Iovi sacraretur L., de provocatione ... sacrandoque cum bonis capite eius, qui ... L., iniecere manum Parcae telisque (dat.) sacrarunt euandri (sc. Halaesum) V.
4. metaf. koga (kaj) narediti (delati) nesmrtnega (nesmrtno), ovekovečiti (ovekovečevati, ovekovečati): vivit eloquentia eius (sc. Catonis) sacrata scriptis L., avum ... sacrarunt aliquā carmina parte tuum O., hunc Lesbio sacrare plectro H., quod Libitina sacravit H. kar je Libitina ovekovečila = kar je umrlo (mrtvo). – Od tod adj. pt. pf. sacrātus 3 posvečen, svet: caput, lucus, sedes, templum V., sacrata iura Graiorum V. ali parentum O., dare sacratis oscula liminibus TIB., sacrati milites L. ki so posvečeni (= zavezani) bojevati se na smrt, sacrati homines MACR., AUG. ki so se posvetili bogovom, sveti, numen nullum sacratius SIL., Caesaris alma dies et luce sacratior MART., beneficiorum sacratissimum ius SEN. PH., divi Augusti sacratissima memoria VAL. MAX., numen gentibus illis sacratissimum PLIN., sacratissimi pontifices SID., sacratissima urbs (= Roma) AMM.; occ. pobožanstven: dux O. cesar (Avgust); sacratissimus kot pridevek cesarjev: G. (DIG.) idr. pozni pisci. – Adv. sacrātē
1. sveto, pobožno: sacrate vivere AUG.
2. skrivnostno, skrivno, tajno, tajnostno, mistično, misteriozno: sacrate accipiendus sit numerus AUG.
Zadetki iskanja
- Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.
1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.
2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena. - stálen (-lna -o) adj.
1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
stalni izdatki uscite permanenti
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
stalen značaj carattere stabile
stalna cena prezzo fisso
stalna komisija commissione permanente
stalni gostje ospiti assidui
2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
stalne pritožbe i frequenti reclami
3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
stalno bivališče dimora fissa, domicilio
stalni gost habitué
stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stalna deformacija deformazione permanente
lov. stalna divjad selvaggina stanziale
stalna količina quantitativo stabile
ekon. stalna plača stipendio fisso
stalna pesniška oblika forma poetica stabile
pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
žel. stalna vozovnica biglietto permanente
voj. stalna vojska esercito stanziale
stalni član socio effettivo
mat. stalni člen termine costante
gled. stalni lik maschera
fiz. stalni magnet calamita permanente
gost. stalni menu menù ordinario
lingv. stalni naglas accento fisso
lingv. stalni pridevek attributo permanente
zool. stalni ptič uccello stazionario
šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
anat. stalni zob dente permanente
stalno brenkanje strimpellio
stalno brisanje strofinio
stalno kroženje rigirio
stalno premetavanje sballottio
stalno zbadanje punzecchio
gled. stalno gledališče teatro stabile
stalno plačilo appannaggio - suggestus -ūs, m (suggerere)
I.
1. priskrba, priskrbovanje, (le metaf.) prirejanje, prireditev: circensium, honorum Tert.
2. svetovanje, navdih, navdihovanje, poganjanje, opomin, opozorilo, pobuda, spodbuda, vzgib, impulz, (ustna) sprožitev: Ulp. (Dig.), Iulianus ap. Aug. —
II. večinoma le meton.
1. podzidje: Q. Catulus curator restituendi Capitolii dixisset voluisse se aream Capitolinam deprimere, ut pluribus gradibus in aedem conscenderetur suggestusque pro fastigii magnitudine altior fieret Gell.
2.
a) nanóšen, narejen vzvišek, vzpetina (iz prsti, kamenja idr.): labrum in suggestu inter dolia positum habeto Ca., suggestus lapideus Col., eiusdem insulae excelsiore suggestu lanigerae arbores Plin., suggestus in orchestra Suet. vzvišen sedež.
b) (za javno govorjenje narejen) vzvišek, (govorniški) oder, tribuna α) poseb. v taboru pred poveljnikovim šotorom: hāc re pro suggestu pronuntiatā C. z odra, praemia pro suggestu tribuit ali de suggestu inquit Auct. b. Afr., non tamen quisquam in modum contionis aut suggestu locutus T., ut … in suggestu … medium inter signa Othonem vexillis cirumdarent T. β) v Rimu: rostrisque earum (sc. navium Antiatium) suggestum in foro exstructum adornari placuit L., in suggestu rostra devictis Antiatibus fixerat anno urbis CCCCXVI Plin., praetor in suggestu sedens L. na (vzvišenem, visokem) sodnem stolu, suggestus in curia Fl.
c) suggestus comae lasni vzvišek, neka visoka frizura: celsae procul aspice frontis honores suggestumque comae Stat.
d) neko naglavje, pokrivalo v obliki mernika (modius), sicer kot Serapijev pridevek: Tert.
3. metaf. višina: neve se … de tanto fortunarum suggestu pessum deiciat Ap. - tri-saecli-senex (tri-sēcli-senex) -senis, m (ter, saeclum in senex) starec treh rodov = starec, ki je živel tri (človeške) rodove (= 3 x 30 let), Nestorjev pridevek: quod de Nestore ait trisaeclisenex et dulciorelocus iste Laevius ap. Gell.
- ukrásen (-sna -o) adj. ornamentale:
lit. ukrasni pridevek epitheton ornans - ukrásen -a -o prid. decorativ, ornamental
□ lit. ukrasni pridevek epitet ornamental - ἀγροτέρα trate ljubeča (Artemidin pridevek).
- αἰγί-οχος 2 (αἰγίς, ἔχω) ep. egidonoša (-nosec), egido vihteč (Zevsov pridevek).
- Ἀλαλκομενηίς, ίδος, ἡ ep. pomočnica, Atenin pridevek po bojotijskem mestu Ἀλαλκομεναί.
- Ἀλέη, ἡ Atenin pridevek (gl. ἀλέομαι).
- Ἀτρῡτώνη, ἡ ep. nepremagljiva, Atenin pridevek.
- Βρόμιος, ὁ (βρόμος) Bakhov pridevek.
- γλαυκ-ῶπις, ιδος, ἡ (γλαυκός, ὤψ) ep. in poet. bistrooka, svetlooka, jasnooka, žarnooka (Atenin pridevek).
- ἐγρε-μάχης, ου, ὁ, dor. -χᾱς (ἐγείρω) boj vnemajoč, bojevit (pridevek Palade).
- ἑκατη-βελέτης, αο, ὁ ep. ἑκατη-βόλος 2 ep. (ἑκών, ἑκάς, βάλλω) ki od daleč zadene, daljnostrelec; Apolonov pridevek.
- ἑκη-βόλος, dor. ἑκᾱβόλος (ἑκών, βάλλω) ki zadene, kakor hoče, daljnostrelec ali dobri strelec (Apolonov pridevek).
- ἐπίκλησις, εως, ion. ιος, ἡ (ἐπι-καλέω) 1. pridevek, priimek, ime; acc. ἐπίκλησιν s priimkom, po imenu, kakor ga ljudje imenujejo. 2. nazivanje, obrekovanje, αἰσχίστη ἐπίκλησις največja sramota. 3. klicanje, pozivljanje.
- ἐρι-ούνης, ὁ ep. ἐρι-ούνιος, ὁ ep. (ὀνίνημι) ki rad pomaga, osrečevalen, blagodaren, Hermejev pridevek.
- εὔ-λεκτρος 2 (λέκτρον) poet. 1. z lepo posteljo, preljubezniv, lep, dražesten νύμφα. 2. Afroditin pridevek: ki podeljuje zakonsko srečo, ki obuja ljubezen do dražestnih nevest Κύπρις.