Franja

avance [avɑ̃s] féminin, militaire napredovanje, prodiranje; prehitevanje; ugodnost; predzidje; commerce naplačilo, predujem, akontacija; pluriel ustrežljivost, poskusi približanja

à l'avance, d'avance, en avance, par avance vnaprej, (po)prej
la belle avance! kaj to koristi? čemu to?
avance des frais naplačilo za stroške
avance sur nantissement lombardno naplačilo
avance de caisse naplačilo v gotovini
paiement masculin d'avance vnaprejšnje plačilo
ma montre a de l'avance moja ura prehiteva
le train a 2 minutes d'avance vlak je prispel dve minuti prezgodaj
arriver en avance prezgodaj priti
avoir de l'avance sur quelqu'un biti spredaj pred kom
être en avance (pre)zgoden biti
faire des avances napraviti prvi korak za zbližanje
gagner de l'avance prehiteti
payer d'avance vnaprej plačati
faire une avance à quelqu'un dati komu naplačilo
obtenir une avance dobiti akontacijo

before² [bifɔ́:] predlog
pred, v navzočnosti

before all predvsem
to be (ali go) before the mast biti navadni mornar
to be before one's time priti prezgodaj; biti napreden za svoje čase
the day before yesterday predvčerajšnjim
to carry everything before o.s. imeti v vsem uspeh
before you can say Jack Robinson takoj, kakor bi trenil
before long kmalu
before now že prej
to run before the sea veslati z valovi
to love before o.s. ljubiti bolj kot samega sebe
the question before us vprašanje, ki ga je treba rešiti
before s.o.'s eyes v prisotnosti, vpričo koga

cock¹ [kɔ́k] samostalnik
petelin, (tudi na puški); petelinje petje
figurativno vodja; pipa, vetrnica; poševna lega klobuka na glavi; jeziček (na tehtnici); kazalec (na sončni uri)
navtika medkrov; pilotov sedež; bahač, kolovodja
vulgarno spolni ud

as the old cock crows so does the young learn jabolko ne pade daleč od drevesa
the red cock crows hiša je v plamenih
dunghill cock domači petelin
every cock crows on his dunghill doma se vsakdo čuti junaka
to be cast at the cocks zgubiti se
that cock won't fight tukaj nekaj ni v redu, to ne bo držalo
to live like a fighting cock živeti ko ptička na veji
the cock of the walk (ali roost) glavna oseba, samozavestnež
to go off at half cock prezgodaj se sprožiti
domačno old cock ljubi moj, človek božji

cvét flor f

cvet (elita) družbe la flor y nata de la sociedad
cvet mladosti flor de la juventud
vinski cvet espíritu m de vino
žvepleni cvet flor f de azufre
umreti prezgodaj, v cvetu let caer en flor (de la vida ali de la edad)

day [dei] samostalnik
dan; obletnica

all day, all the day, all day long ves dan
the day after the fair prepozno
the day before the fair prezgodaj
the day after tomorrow pojutrišnjem
the day before yesterday predvčerajšnjim
ameriško between two days ponoči
broad day beli dan
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
sleng call it a day smatraj za opravljeno
to carry (ali gain, get, win) the day zmagati
to end one's days umreti
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give s.o. the time of the day povedati komu, koliko je ura; pozdraviti ga
far in the day proti večeru
first day nedelja
to have one's day imeti srečo
to have a day of it, to take a merry day of it dobro se zabavati, uživati
if a day natanko, nič več in nič manj od
day in day out dan za dnevom
in the days of old nekoč, prej
to lose the day zgubiti bitko
men of the day znameniti ljudje
to name on (ali in) the same day with dati se primerjati s čim
one's off day slab dan (v športu)
every other (third etc.) day vsak drugi (tretji itd.) dan
one day or other pred kratkim, nedavno, oni dan
one's out day uspešen dan (v športu)
the day of judgement sodni dan
in the face of day pri belem dnevu
to pass the time of the day pogovarjati se, klepetati
the present day danes
to save up (ali put by) for a rainy day prihraniti za hude čase
this day danes
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
one of these days kmalu
without day za nedoločen čas
in the days of yore nekoč
to know the time of day biti buden, paziti, biti izkušen
the Lord's day nedelja

divulguer [-vülge] verbe transitif (raz)širiti, raznesti med ljudi; odkriti

divulguer une information confidentielle, un secret raznesti (med ljudi) zaupno informacijo, skrivnost
la presse a divulgué prématurément tes noms des suspects tisk je prezgodaj razkril imena osumljencev
la nouvelle s'est rapidement divulguée novica se je hitro raznesla

early¹ [ə́:li] pridevnik
zgodnji; prezgodnji; prvi, prvoten, začeten

the early bird catches (ali gets) the worm rana ura zlata ura
one's early days zgodnja mladost
to keep early hours zgodaj leči in zgodaj vstati
at your earliest convenience čimprej
at an early date kmalu, v bližnji bodočnosti
it is early days yet je še prezgodaj, še ni čas
an early riser zgodnji vstajalec, -lka

festīnō -āre -āvī -ātum (gl. confestim; denom. iz *festiō, *festīnis [pozneje -iō: -iōnis]; *festi- iz *fers-ti-, prim. fastigium)

1. intr. hiteti, pohiteti, podvizati se, (po)žuriti se: Cels., Auct. b. Alx., Q., T. idr. quantum poteris, festina Pl., quid festinas? Ter., Romani … intenti festinare, parare S., festinate, viri V., currus, esseda, naves festinant H., quamquam festinas, non est mora longa! H., festina lente Suet. ne prenagli se. Z določilom kraja na vprašanje kam?: alii ad portas festinare S., f. ad effectum operis L., ad bellum civile Eutr., in provinciam Ci., in Italiam Vell.; pren.: ad haec festinat animus Ci. z inf.: fugere festinans senatus consultum fecit Ci., Macedoniam praeoccupare festinavit N., abire f. S., ultum ire iniurias festinat S., id … festinabat, Bocchi pacem inminuere S.; s prvim sup.: eamque raptum festinabant Ap.

2. trans. pohiteti, pospešiti: f. profectionem S., fr. cuncta ad bellum S., fugam, poenas V., cuncta festinat manus H., f. mortem in se T. naglo se usmrtiti, pohiteti, Gell.; v pass.: nec virgines festinantur T. in devic (deklet) ne možijo prezgodaj, festinatum iter O., festinata exactio, — mors, festinatus dilectus T., festinatis lictorum manibus in carcerem raptus T. annis festinatis raptus Mart. po prezgodnji smrti, festinata senectutis insignia Plin. iun., festinata signa movere Sil., res festinata Suet., festinata velocitas Iust., id festinatum est, ut … Amm.; occ. hitro (v naglici) napraviti, storiti, pripraviti, izvršiti: vestes O., soleas S. fr. hitro nadeti si, hitro si obuti, caedes, patibula, ignes, cruces T., iussa Sibyllae V. — Od tod

1. adv. pt. pr. festīnanter hitro, v naglici: Vell., Col., Suet., illud mihi a te nimium festinanter dictum videtur Ci., festinanter omnia videtis suscepta Ci.; v komp.: Cels., Col., Plin., Suet., compositius cuncta quam festinantius agerent T., festinantius nuntiare Plin. iun.; v superl.: festinantissime respondere Aug.

2. adv. abl. n. sg. pt. pf. festīnātō hitro, urno, v naglici: Col., Plin., Q., Suet., Iust.; komp. festīnātius: Suet., Amm.

frūgi-perdia -ae, adj. f (frūx in perdere) (prezgodaj) sad izgubljajoč, sad otresajoč, nerodoviten (prim. gr. ὠλεσίκαρπος) Hom.): salix Plin.

herba -ae, f

1. zel, zelišče, rastlina, kolekt. zelenje, rastlinje: stirpes et herbae Ci. rastline in zeli(šča), herbae virgultaque Lucr., herbae frondesque O., pallor in herbis … rubor in flore O., omne herbarum radicumque genus L., herbae asperae et agrestes Ci., samorasle, herbae palustres L. močvirske rastline, ros in tenera pecori gratissimus herba (kolekt.) V., humida (tellus) maiores herbas alit V., herbis curare vulnus L., herbae salutares O., Sen. ph. ali herbae fortes O. ali medicae herbae Plin. zdravilna zelišča, herba veneni V. strupena rastlina, gignendae herbae (kolekt.) non alius (amnis) est aptior Cu., internatae herbae feno reserventur Col.; kot živinska krma: desecare herbas C., salsae herbae V., in eodem prato bos herbam quaerit, canis leporem Sen. ph.; kot živež za ljudi: vivere herbis H., victu pasci simplicis herbae V., volsis pascere aliquem radicibus herbae V., vivere herbarum radicibus Sen. ph., herba, ubi necesse est, non pecori tantum, sed homini nascitur Sen. ph.

2. occ.
a) kuhinjska zelenjava: eas herbas herbis aliis condiunt Pl., herbas omnes ita condiunt, ut nihil possit esse suavius Ci., h. lapathi H., hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H.
b) plevel: officiant laetis ne frugibus herbae V., bis segetem densis obducunt sentibus herbae V., s celotnim izrazom: mala herba Ca. ali steriles herbae Cu.; poseb. čarodejno zelišče: herba nigri veneni V., Paeoniis revocatus herbis et amore Dianae V., excīdere herbas atque incantata lacertis vincula H., herbae Hecateiae, cantatae, potentes O., herbarum potentia O., herbae magicae Plin.
c) bil(ka): graminis h. V. travna bil, caespitis h. O. zelena trava frumenti h. V. ali seminis h. O. žitna bilka, Ceres sterilem vanescit in herbam O., saepe Ceres primis dominum fallebat in herbis O., segetes moriuntur in herbis O., frumenta, quae iam in herbis erant L. žita, ki so šla že v bilje, seges altera in herba est Pers. gre znova v stebla, hoc (triticum) nondum est in herba lactente Sen. ph., ex hordeo alterum caput grani (klična glavica) in radicem exit, alterum in herbam Plin. gre v steblo; sg. (kolekt.) in pl. tudi = žito (žita) v bilkah, setev: h. recens O. mlado žito, herbae non fallaces Ci., iam altae in segetibus herbae L. na posejanih poljih že visoko (bileče se) žito; pren. preg.: adhuc tua messis in herba est O. tvoje žito je še v bilkah = zate še ni prišel čas žetve, prezgodaj je še, laus velut in herba … praecepta T. tako rekoč že v zeleni bilki požeta; meton. travna bilka, ki so jo dajali v znak vdaje; od tod preg. herbam dare ali porrigere = vdati se kot poraženec, podvreči se: Afr. fr. „Herbam do“ cum ait Plautus, significat: victum me fateor; quod est antiquae et pastoralis vitae indicium. Nam qui in prato cursu aut viribus contendebant, cum superati erant, ex eo solo, in quo certamen erat, decerptam herbam tradebant P. F., cum in agonibus herbam in modum palmae dat aliquis ei, cum quo contendere non conatur, et fatetur esse meliorem Varr. ap. Serv., summum apud antiquos signum victoriae erat herbam porrigere victos, hoc est terrā et altrice ipsa humo et humatione etiam cedere Plin.; prim.: immemor herbae victor equus V. in opombo k temu verzu: herbam veteres victoriam dici volunt Non. (po nekaterih razlagalcih pa je immemor herbae = noče jesti trave).
č) trava, ruša: h. irrigua Pl. senožetna trava, in herba recumbere ali se abicere Ci., herbā requiescere O., prostratus in herbis Lucr. ali stratus per herbas O. ali fusus (fusi) per herbam V. zleknjen(i) v (po) travi, ludentes Panes in herba Ps.-V., iuvat prope rivum somnus in herba H., h. multa H. bujna rast trave, alta nativo creverat herba toro Pr., neque enim pecori fecundior ulla herba loco est O., victor per herbas „aura veni“ dixi O. ki leži v travi, innumeris distinctae floribus herbae O.; pl. tudi = trata, ledina, pašnik, paša: herbae Albanae, communes H., Aventinae O., mille greges illi totidemque armenta per herbas errabant O.

heure [œr] féminin ura; trenutek, čas; pluriel čas

heures pluriel d'affluence glavni poslovni čas (v trgovinah)
heure d'arrivée, de départ ura prihoda, odhoda
heure du berger ura zaljubljencev
heures de bureau uradne, poslovne ure
heures de caisse blagajniške ure
heure de clôture policijska ura (za gostilne, itd.)
heure de consultation ordinacija (čas)
heure d'été poletni čas
heure de l'Europe centrale srednjeevropski čas
heure H (militaire) čas X, tajna ura napada ali kake druge akcije
heures d'interdiction čas zapore, prepovedi
heure locale lokalni čas
heures de loisir prosti čas
heures d'ouverture odprto (blagajniška okenca ipd.)
heures de pointe konične ure, »špice« v (cestnem) prometu
heure de réception čas sprejemov
heure du repas čas obeda
heures de service delovne, uradne ure
heure supplémentaire nadura, dodatna ura
heure de travail delovna ura
heure de vol ura letenja
à l'heure o pravem času, natančno ob uri, na uro
à l'heure actuelle sedaj, trenutno
à une heure avancée v pozni uri, pozno ponoči
à cette heure, à l'heure qu'il est sedaj, trenutno, danes
à l'heure dite ob določenem času
à une heure indue ob neprimernem času
à l'heure militaire z vojaško točnostjo
à quelle heure? ob kateri uri? obkorej? kdaj?
à ses heures kadar mu prija, ob njegovem času, občasno
à l'heure sonnante ob udarcu ure
à toute heure, à toutes les heures ob vsaki uri, ob vsakem času
il y a une heure pred eno uro
avant l'heure predčasno, prezgodaj
il est mort avant heure (še) mlad je umrl
d'une heure à l'autre v kratkem, vsak hip, vsako uro, vsak trenutek
d'heure en heure od ure do ure, postopoma
de bonne heure zgodaj, rano
des heures entières, durant des heures cele ure, več ur
par heure vsako uro, na uro
pour l'heure za sedaj, zaenkrat
pour le quart d'heure v hipu, v trenutku
deux heures de suile dve zaporedni uri
sur l'heure takoj, na mestu, v trenutku, v hipu
tout à l'heure takoj, kmalu; ravnokar, pravkar
à tout à l'heure! takoj (zopet) na svidenje!
l'heure est avancée pozna ura je že
c'est, il est l'heure de čas je, da
il est deux heures ura je dve
quelle heure est-il? koliko je ura?
son heure a sonné, est venue njegova zadnja ura je odbila, prišla
la bonne heure pravi trenutek
à la bonne heure! tako je prav!
heure suprême zadnja, smrtna ura
en dernière heure on nous apprend que ... v zadnjih vesteh smo obveščeni, da ...
heure exacte točen čas
grande, petite heure dobro, slabo uro
les huit heures, la journée de huit heures 8-urni delovni dan
quart d'heure de Rabelais trenutek, ko je treba plačati zapitek, neprijeten trenutek
avancer, retarder l'heure pomakniti uro naprej, nazaj
avoir l'heure imeti točen čas
avoir de bons et de mauvais quarts d'heure biti muhast
n'avoir pas une heure à soi niti trenutka časa ne imeti
n'avoir pas une heure de repos nobene mirne minute ne imeti, biti skrajno zaposlen
chercher midi à 14 heures iskati težave, kjer jih ni
convenir d'une heure avec quelqu'un dogovoriti se s kom za uro
demander l'heure à quelqu'un vprašati koga, koliko je ura
être à l'heure biti točen, točno iti (ura)
n'être pas à l'heure ne iti prav (ura)
faire des heures supplémentaires delati nadure
mettre à l'heure naravnati (uro)
prenons heure pour demain določimo uro (sestanka) za jutri
prendre l'heure primerjati uro po

jugendlich mladosten; Verbrecher: mladoletni; ein jugendlicher Greis prezgodaj ostarel človek

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

mātūrō -āre -āvī -ātum (mātūrus)

I. trans.

1. (sadove) (do)zoriti, (u)godíti, pass. dozore(va)ti, zoreti: Gell., annus in apricis maturat collibus uvas Tib., Martio (sc. mense) pomum maturat (sc. amygdala) Plin., frumenta cum defloruere, crassescunt maturanturque, cum plurimum, diebus quadraginta, item faba, paucissimis cicer Plin., quibus omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci. dozori in zras(t)e, maturata uva Ci. dozorel, zrel.

2. sploh kaj fizično (do)zoriti, (u)godíti, narediti (delati) godno: quod (sc. malagma) pus maturat Cels., partus conceptos maturat caninum lac potum Plin. naredi godne za porod, vitis alba suppurationes veteres maturat et purgat Plin.

3. metaf.
a) ob pravem času (začása, pravočasno) opraviti: multa forent quae mox caelo properanda (prenagliti), maturare datur V.
b) pospešiti (pospeševati), hitro izvršiti (izvrševati), spodbuditi (spodbujati), podvizati: Plin., Macr., Amm., coepta, censum, nuptias L., iter C., L., alicui mortem Ci., N. ali necem H., Suet. ali exitum Suet., fugam S. fr., V., T., Iust., insidias consuli S., de rebus maturandis ad senatum referre Ci.; z inf. podvizati se, kar najhitreje, čim prej kaj storiti: Amm., oro, ut matures venire Pl. da čim prej prideš, pridi kar najhitreje, iube maturare illam exire huc Pl., maturat ab urbe proficisci C., maturare iter pergere S. (naspr. tardius ire), ni Catilina maturasset signum dare S. ko bi Katilina ne bil dal znamenja prezgodaj; v istem pomenu tudi brez inf.: legati in Africam maturantes (zgodaj) veniunt S., Hannibal maturandum ratus, ne praevenirent Romani L., maturato opus est L. potrebna je naglica, treba se je podvizati. — Od tod adv. pt. pf. mātūrātē začása, ob pravem času, pravočasno, naglo, urno, kar najhitreje: at m. propera! Pl.

meet^*2 [mi:t]

1. prehodni glagol
srečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji)
figurativno zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu
figurativno postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške)

2. neprehodni glagol
srečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti (with na)
doživeti, pretrpeti (with)

to meet each other (one another) srečati se
well met! lepo, da smo se sestali!
pleased to meet you veseli me, da sva se spoznala
meet Mr. Brown da vam predstavim g. Browna
ekonomija to meet a bill plačati dolg, honorirati (menico)
to meet the case zadostvovati, biti primeren
to meet one's death umreti
he met his fate umrl je
he met his fate calmly sprijaznil se je zusodo
to meet the eye prikazati se, pasti v oči
to meet s.o's. eye spogledati se s kom
there is more in it than meets the eye za tem tiči več
to meet the ear priti na ušesa
to meet expenses plačati stroške
the supply meets the demand ponudba ustreza povpraševanju
to meet s.o. half way popustiti, iti na pol pota nasproti
to meet one's match naleteti na sebi enakovrednega človeka
to make both ends meet shajati (s plačo)
to meet misfortunes with a smile hrabro prenašati nesreče
to meet trouble half way biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjati
to meet s.o.'s wishes izpolniti komu želje
to meet with doživeti, naleteti na kaj, ameriško strinjati se
he met with an accident ponesrečil se je
to meet with success uspeti
to be well met dobro se ujemati
this coat does not meet ta suknja je pretesna

neotrošk|i [è,ó] (-a, -o) unkindlich; (prezgodaj zrel) altklug

none³ [nən] prislov
nikakor ne, niti najmanj, nič

none the less vendar, kljub (temu)
I'm none the better for (seeing you) nič boljše se ne počutim, ker (te vidim)
none too, high niti najmanj previsoko
none too soon nič prekmalu, niti najmanj prezgodaj
none too well tako, tako; nič kaj dobro

ostarél âgé, d'un certain âge, avancé en âge; vieilli, sénile

prezgodaj ostarel prématurément vieilli

pariō² -ere, peperī, partum, toda paritūrus (iz *p_er-i̯ō; indoev. kor. *per- roditi (menda povezan s kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), v lat. pars, gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je), prim. skr. pr̥thuka- otrok, tele, mladič, skot, gr. πόρις, πόρτις, πόρταξ tele, telica, stvnem. far, farro, nem. Färse telica, lit. periù valim = sedim na jajcih, lat. partus, Propertius (= „Negodnik“ = prezgodaj rojen otrok)) „na dan spravljati“, in sicer

1. (po)roditi (rojevati) (o ženskah); (s)kotiti, povreči, storiti, nesti, drstiti se, ikriti se (o samicah živali): Ca., Macr., Latona Deli Apollinem Dianamque peperit Ci., p. sine obstetricis operā, sine doloribus Pl., quā nocte Olympias peperit Cu., Lucinam in pariendo invocant Ci., p. equuleum L., animal Plin. (o kitu) žive mladiče, ova Ci. nesti, parere Plin. (o ribah) drstiti se, ikriti se, o drugih živalih tudi (s)kotiti, povreči, storiti; pt. pf. subst. (kot dep.) parta -ae, f „ki je rodila, porodivša“, porodnica: Col.

2. (redko o moškem spolu) (za)ploditi, oploditi (oplojevati), zaroditi: Caecil. ap. Non., leo pariet Poeta ap. Q.

3. metaf.
a) roditi, ploditi, ustvariti (ustvarjati): fruges et reliqua, quae terra pariat Ci., o philosophia, tu urbes peperisti Ci., ligna putrefacta pariunt vermiculos Lucr.; occ. iznaj(deva)ti, izumiti (izumljati), izmisliti (izmišlj(ev)ati) si: verba Ci., quae tota ab oratore pariuntur Ci., fabulae Scalam peperēre Iust.
b) pridobi(va)ti (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), pripraviti (pripravljati) (si): consulatum, sibi laudem Ci., fructum labore Ci., virtute sibi tyrannidem N., victoriam ex hoste L., gratiam apud aliquem L. ali ab aliquo S. fr., sibi amicitiam cum aliquo N., paritur pax bello N., quidquid partum est Sen. ph. vse pridobitve, vse osvojitve; adj. pt. pf.: partus honor V. pridobljena, parta bona Ci., male partae opes Suet.; subst. partum -ī, n pripravek, zaloga: agricolae parto fruuntur V.; večinoma pl. parta -ōrum, n pridobljeno = pridobljeno premoženje, pridobitve: patris mei bene parta Ter., male parta male dilabuntur Naev. ap. Ci., parta viri retinere, amittere S., propter annonae caritatem ante parta consumpsisse Auct. b. Afr., parta a Lucullo T. ali parta retinere T. osvojitve.
c) occ. roditi (rojevati) = prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu kaj, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti (skupiti) kaj: discidium Lucr., odium Ter., dolorem Ci., ne quam suspicionem pareret N., invidia virtute parta Ci., letum sibi manu parare V. smrt si zadati, narediti samomor.

Opomba: Fut. I paribis: Pomp. ap. Non.; inf. parīre: Enn. ap. Varr., Pl. fr.; cj. impf. pariret: It.

prae-posterus 3, adv. -ē (praeposterus)

1. (narobe) obrnjen, naroben, nepravi, napačen, nepravočasen (= ob nepravem času): praeposteris consiliis utimur Ci., gratulatio Ci., tempora Ci., praepostere (narobe, napačno, napak) agere cum aliquo Ci., quid tam perversum praeposterumve dici aut excogitari potest? Ci., ne quid perturbatum ac discrepans aut praeposterum sit Ci., nihil tam praepostere, tam incondite, tam monstruose cogitari potest Ci., litterae praeposterae (ne po vrstnem redu) redditae Ci. ep., ordo Lucr., frigus Sen. ph., omnia naturae legibus praepostera O. naravnim zakonom nasprotno, v nasprotju z naravnimi zakoni, natalis Plin. obrnjeni porod = porod, pri katerem se otrok rodi z nogami naprej, ficus Plin. ob nepravem času (= ali prezgodaj ali prepozno) rastoča, praeposteri aut praeproperi rigores Plin., praepostere calceum inducere Plin. narobe obuti čevelj (= obuti levi čevelj nam. desnega), praepostera et intempestiva oratio Plin. iun., dixi … sed, quamquam praepostere, reddetur Plin. iun., ambitio T., imperfecte atque praepostere atque inscite syllogismo esse usum Epicurum dicit (sc. Plutarchus) Gell., gradus, pondera, aetates dignitatesque dinoscere, ne in oratione praepostere, ut in temulento ac perturbato convivio, collocentur Fr., errorem hominibus intervenisse praepostere plurimis enuntiantibus Fest.

2. metaf. narobe (napačno, napak, absurdno, nesmiselno, bedasto) ravnajoč, prekast: praeposteros habes tabellarios Ci., ut erat semper praeposterus atque perversus Ci., imperator Ci., homines S.