Franja

klovnski pridevnik
1. (o klovnu) ▸ bohóckodó, bohóc
2. (trapast) ▸ idétlenZaradi klovnskega obnašanja se omenjena oseba umika iz poslovnega sveta. ▸ Idétlen viselkedése miatt az említett személy visszavonul az üzleti életből.
Zmago je v ciljni areni proslavil z že kar nekoliko preveč klovnskimi vložki. ▸ Győzelmét a célban enyhén eltúlzott idétlenkedéssel ünnepelte.

koléšček ➞ kolesce

ima en koléšček preveč v glavi (figurativno) he's got bats in the belfry

komplicíran complicated

komplicíran zlom medicina compound fracture
komplicíran postopek, komplicírano ravnanje (figurativno) wheels within wheels
to je preveč komplicírano it's too much trouble

kompromis samostalnik
1. (dogovor) ▸ kompromisszumŠe pred dnevi je kazalo, da bodo delodajalci in sindikat sklenili kompromis. ▸ Néhány nappal ezelőtt még úgy tűnt, hogy a munkaadók és a szakszervezet kompromisszumot kötnek.Povezane iztočnice: španski kompromis

2. (srednja pot; rešitev) ▸ kompromisszum
Najboljši kompromis med ceno, praktičnostjo in učinkovitostjo ohlajanja pijač je še vedno klasična prenosna hladilna torba. ▸ Az árat, a praktikusságot és az italok hűtésének hatékonyságát figyelembe véve még mindig a klasszikus hordozható hűtőtáska jelenti a legjobb kompromisszumot.
Podvozje nudi dober kompromis med lego na cesti in udobjem. ▸ A futómű jó kompromisszumot kínál az úttartás és a kényelem között.
Naprava je zanimiv kompromis med dlančnikom in mobilnikom, oblika je atraktivna. ▸ A készülék érdekes kompromisszum a PDA és a mobiltelefon között, a kialakítása vonzó.

3. ponavadi v množini (o nižanju standardov) ▸ kompromisszumProtestniki se ne pogajajo in ne delajo kompromisov. ▸ A tüntetők nem tárgyalnak és nem kötnek kompromisszumot.
Pri glasbi ne delata kompromisov, njune nastope poslušalci označujejo kot akustično poezijo. ▸ A zenéjükben nem kötnek kompromisszumokat, az előadásukat a hallgatók akusztikus költészetként jellemzik.
Hkrati ste zahtevni kupci, ki veste, kaj želite, in ne sprejemate kompromisov. ▸ Ugyanakkor Önök igényes vásárlók, akik tudják, mit akarnak, és nem kötnek kompromisszumot.
Sama sem sprejemala preveč kompromisov, to je edino, kar obžalujem. ▸ Én magam túl sok kompromisszumot kötöttem, és ez az egyetlen dolog, amit bánok.

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

kòt (kakor) comme, que, en (qualité de)

kot da comme si
kot poslanik comme (en qualité d')ambassadeur
kot po navadi comme de coutume
on je mlajši kot jaz il est plus jeune que moi
več kot eno leto plus d'un an
umrl je kot junak il est mort en héros
kot se zdi à ce qu'il semble
to je pa že več kot preveč c'en est trop

kozárček vasito m ; copita f (za liker para licor)

en kozarček preveč una copita de más
popiti en kozarček echar un trago

kozar|ec moški spol (-ca …) das Glas, za vodo ipd.: das Trinkglas; -glas (koničasti Spitzglas, medu/za med Honigglas, s pokrovom Deckelglas, za belo vino Weißweinglas, za liker Likörglas, marmelade/za kozaro Marmeladenglas, za pivo Bierglas, za rdeče vino Rotweinglas, za šampanjec Sektglas, za viski Whiskyglas, za vlaganje Einmachglas, za vodo Wasserglas, z navojem Schraubglas, z nogo Stielglas, kristalni Kristallglas, litrski Literglas, merilni [Meßglas] Messglas, vinski Weinglas)
novčni kozarec der Münzbecher
papirni kozarec der Papierbecher
po kozarcih glasweise
figurativno kozarec preveč ein Glas über den Durst
figurativno vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
figurativno pregloboko pogledati v kozarec zu tief ins Glas gucken
sedeti pred praznimi kozarci auf dem trockenen sitzen

kruh¹ moški spol (-a …) das Brot
beli kruh weißes Brot, Weißbrot
črni kruh schwarzes Brot, Graubrot, Schwarzbrot
-brot (ječmenov Gerstenbrot, kmečki Bauernbrot, Landbrot, koruzni Maisbrot, iz drobljenca Schrotbrot, Vollkornbrot, s kumino Kümmelbrot, s sezamom Sesambrot, kvašen Hefebrot, iz mešane moke Mischbrot, ovseni Haferbrot, rženi Roggenbrot, soržični Roggenmischbrot, sojin Sojabrot; narezan Schnittbrot, pakiran narezan Scheibenbrot, pekovski Bäckerbrot; kruh namazan z: margarino Margarinebrot, maslom Butterbrot, marmelado Marmeladenbrot, mastjo Schmalzbrot, medom Honigbrot, kruh s sirom Käsebrot)
škofovski kruh Bischofsbrot, Früchtebrot
košara/košarica za kruh der Brotkorb
rezalnik za kruh die Brotschneidemaschine
peči kruh Brot backen
karta za kruh die Brotkarte, Brotmarke
hlebec kruha der Brotlaib
kos kruha die Brotscheibe, die Bemme, ein Keil Brot
rezina kruha die Brotschnitte
vrsta kruha die Brotsorte
religija kruh življenja das Brot des Lebens
evharistični kruh eucharistisches Brot
lomljenje kruha das Brotbrechen
|
figurativno iz te moke ne bo kruha daraus wird nichts
figurativno človek ne živi samo od kruha der Mensch lebt nicht von Brot allein
figurativno potreben kot kruh nötig wie das liebe Brot
figurativno ob kruhu in vodi bei Wasser und Brot
figurativno preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
figurativno čigar kruh jela, tega pesem pela wes Brot ich ess', des Lied ich sing'
za lenuha ni kruha wer nicht arbeitet, der soll auch nicht essen
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja Morgenstunde hat Gold im Munde
zarečenega kruha se največ sne sag niemals nie, man soll nie nie sagen

kúhar; kúharica (male) cook; (female) cook

glavni kúhar; -ica head cook, chef
preveč kuharjev pripali juho too many cooks spoil the broth
odlična kúhar; -icaica first-rate cook

kúhar cuisinier moški spol

glavni kuhar (cuisinier en) chef moški spol, maître-queux moški spol, coq moški spol
ladijski kuhar cuisinier de bord, coq moški spol
pomožni kuhar aide-cuisinier moški spol
slab kuhar mauvais cuisinier
glad je najboljši kuhar quand on a faim, on mange de tout
preveč kuharjev pokvari jed trop de cuisiniers gâtent la sauce

kúhar, kúharica cocinero m , -ra f

glavni kuhar cocinero m jefe
ladijski kuhar cocinero de barco
višji kuhar cocinero mayor
preveč kuharjev pokvari jed muchas manos en la olla echan el guiso a perder
glad je najboljši kuhar a buen hambre no hay pan duro

lahkomiseln pridevnik
1. (nepremišljen; nepreudaren) ▸ könnyelmű, nemtörődömBila sva lahkomiselna in nisva izkoristila ugodnega nakupa stanovanja pred dvajsetimi leti. ▸ Túl könnyelműek voltunk, és húsz évvel ezelőtt nem használtuk ki a kedvező lakásváslási lehetőséget.
To je bila največja jedrska nesreča na Japonskem in hkrati plačilo za lahkomiselno ravnanje s tehnologijo sevanja. ▸ Ez volt Japán legnagyobb nukleáris balesete, és egyben az ára annak, hogy könnyelműen kezelték az atomtechnológiát.

2. (o ženski) ▸ könnyűvérű, könnyelműŠele tedaj je spoznal, koliko prijateljev ima Julija, in ko mu je ta lahkomiselna ženska predlagala, naj bi skrivaj odpotovala na poročno potovanje, si je podpisala smrtno obsodbo. ▸ Akkor jött csak rá, mennyi barátja van Julijának, és amikor ez a könnyelmű nőcske azt ajánlotta, hogy titokban utazzanak el nászútra, aláírta a halálos ítéletét.

lahkomiselno leichtsinnig, (preveč zlahka) leichtfertig

literáren (-rna -o) adj.

1. letterario, della letteratura:
literarne vrste generi letterari
literarni jezik lingua letteraria, lingua standard
literarni salon salotto letterario
literarna zgodovina storia della letteratura
literarna umetnost letteratura
pejor. literarna srenja letteratume
literarni tat plagiario

2. (značilen za literaturo, neživ, nenaraven) letterario, artificioso:
literarni klišeji stereotipi letterari
preveč literaren jezik una lingua troppo artificiosa

lók geometrija arc; (obok) arch; (zavoj) curve, bend, turn; (orožje, violinski) bow

napeti lók to bend (ali to draw) the bow
(pre)napenjati lók (figurativno) to push things to extremes
strelec z lókom archer, bowman, pl -men
streljanje z lókom archery
sprožiti lók to discharge a bow, to shoot an arrow
brenkati z lókom to twang
doba uporabe lóka in puščice (strelice) age of the bow and arrow
on preveč napenja lók (figurativno) he claims too much, he aims too high, he has ideas over his station

lók (-a) m

1. arco (tudi les. ):
streljati z lokom tirare con l'arco
lok in tul arco e faretra

2. muz. arco, archetto; legatura

3. grad., arhit. arco, arcata; campata:
polkrožni, šilasti lok arco a tutto sesto, a sesto acuto
oporni lok arco rampante

4. mat. arco

5. pren. (obseg, razpon) arco:
časovni lok arco di tempo

6. šol. curva (nella calligrafia)

7. šport. (pri drsanju) curva:
šport. plužni lok curva a spazzaneve
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (v zahtevah itd.) ne napeti lok čez mero non tendere l'arco oltre misura, essere moderato nelle richieste
ogniti se koga v velikem loku tenersi alla larga di qcn.
anat. aortni, rebrni, refleksni, zobni lok arco aortico, costale, riflesso, dentario
arheol. sveder na lok trapano ad archetto
sinji lok neba la volta celeste
PREGOVORI:
preveč napet lok poči ogni soverchio rompe il coperchio

lomíti to break; to fracture, (žarke) to refract

lomíti se to break (up)
sila kola lomi necessity knows no law
lomíti ga (šušmariti) to dabble (v politiki in politics)
preveč ga lomíti (figurativno) to go too far
lomíti roké (figurativno) to wring one's hands
lomíti francoščino to speak broken French

malicati glagol
(jesti malico) ▸ uzsonnázik, tízóraizikV šoli malicata in tudi kosita, saj ne zaupata preveč dedkovim kuharskim poskusom. ▸ Az iskolában tízóraiznak és ebédelnek, mert nem túlságosan bíznak a nagypapa főzési kísérleteiben.

mnógo mucho

zelo mnogo muchísimo
kar (precéj) mnogo bastante
mnogo preveč demasiado
mnogo premalo demasiado poco
mnogo sreče! ¡buena suerte!
v mnogem ima prav en muchas cosas tiene razón
mnogo denarja mucho dinero
mnogo ljudi mucha gente, muchas personas
mnogo stvari muchas cosas
ni mnogo manjkalo, pa bi ... un poco más y hubiera..., no hubiera faltado mucho para que... (subj)