Franja

Rückübersetzung, die, prevod v prvotni jezik

septuaginta ž (lat.) septuaginta, grški prevod stare zaveze

septuagínta ž (lat. septuaginta) septuaginta, grčki prevod Starog zavjeta (-ve-)

thème [tɛm] masculin téma, predmet, snov; musique motiv; naloga, (v šoli) prevod iz materinščine v tuj jezik; grammaire nespremenljivi del besede, osnova

thème oral, écrit ustni, pismeni prevod v tuj jezik
thème verbal glagolsko deblo
(familier) un fort en thème zelo dober učenec; péjoratif marljiv, a malo nadarjen učenec (v prevajanju v tuj jezik)
faire un thème latin napraviti prevod v latinščino

versificación ženski spol tvorba stihov, stihotvorstvo, stihoslovje, pesnikovanje; prevod v stihih

volgarizzazione f

1. (volgarizzamento) prevajanje, prevod v vulgarni jezik

2. vulgarizacija, popularizacija (znanosti, discipline)

Vulgáta ž (lat.) vulgata, latinski prevod Biblije (Hieronimovo besedilo)

vulgate [-gat] féminin latinski prevod biblije (iz hebrejščine)

Vulgate [vʌ́lgit, -geit]

1. samostalnik
vulgata, latinski prevod biblije iz 4. stoletja

2. pridevnik

vulgate splošno priznan in uporabljen (tekst)

подстрочник m dobesedni prevod, prevod med vrstami

accūsātīvūs 3 (accūsāre) tožilen, obtožujoč; gram.: casus accusativus (tudi samo accusativus) tožilnik, akuzativ: Varr., Q. in pozni slovničarji, praepositiones accusativae Serv., Isid. ki se vežejo z akuzativom.

Opomba: (Casus) accusativus je napačen prevod gr. αἰτιατικὴ πτῶσις = vzročni (ne "tožilni") sklon: αἰτία vzrok, obdolžitev; sl. ime "tožilnik" je skovano po lat. zgledu.

acrēdula (agrēdula) -ae, f akredula (agredula), neznana žival, pri Ci. poet. (De div. I, 8, kjer je prvi zlog dolg) prevod gr. ὀλολυγών, ki tudi ni jasen; po nekaterih razlagah je acredula veliki slavec, po drugih čuk ali zelena žaba ali čriček: Isid.

aeger -gra -grum

1. bolehen, bolan (naspr. sanus): L. idr., mulier Ter., graviter aeger Eudemus Ci., aeg. sus Col., sues V.; z abl. causae: homines aegri gravi morbo Ci., gravi et periculoso morbo aeger L., gravi corporis morbo aeger T., longa navigatione aeger T. zaradi ..., aeger vulneribus N. ali ex vulnere Ci., L., Cu. za ranami, za rano; z gen.: morbi aeger Val. Max.; z abl. limitationis: aeger pedibus S. ali oculis L. ali corpore Cu. na (z loc.); poklas. nam. tega abl. stoji gen. ali grški acc.: aegra corporis Ap., manum aeger T. (prim. νοσῶν τὴν χεῖρα), pedes graviter aeger Gell.; o počutju: aegra valetudo Ci., Gell.; o telesu in telesnih delih: aeg. corpus Ci., corpora L., V., Cels., femur V., manus O., membra O., Stat., stomachus H., dens Mart.; o drugih stvareh: res Sen. ph. (naspr. sana), moles Stat. razpadajoča (= razpadajoč most); pesn.: genua V. šibeča se, seges V. vela; subst. aeger -grī, m bolnik: N., L. idr., ad aegros ... medicos solemus adducere Ci.; aegra -ae, f bolníca: Ter.

2. pren.
a) (politično) razmajan, zlomljen, razvetren: res, civitas L., quis non intellegit omnes tibi rei publ. partes aegras et labentes esse commissas Ci., quid in orbe terrarum validum, quid aegrum fuerit T. gnilo, prhko, quatere, quicquid usqrum aegrum foret T., aegra municipia T. nemirni, aegra vulnere Ausonia Sil.
b) (na duši) bolehen = otožen, žalosten, zaskrbljen, nejevoljen, nezadovoljen: capellas protenus aeger ago V., aegra amans V., mortales aegri V. (prevod gr. δειλοὶ βροτοί Hom.) nadležni, bedni (v naspr. z bogovi), aeger animus Enn. ap. Ci., S., O., aegri animi L., aeg. anima O., mens O., Sil., aeg. corda O., pectora Val. Fl.; aliorum felicitatem aegris oculis inspicere T. z zavistnimi očmi; z abl. limitationis: aegra animo Enn. ap. Ci., animo magis quam corpore aeger L., minus aeger animo quam corpore Plin. iun.; nam. tega abl. tudi: aeger ab animo Pl. ali loc.: aeger animi L., Cu., Sil., consolantur aegram animi L., ipse aeger animi studiis militum refovebatur T.; z abl. causae: aeger amore L., ingentibus curis V., morā T., visis Sil., animus aeger avaritiā S., anima aegra cruciatibus O., subitis bonis mens aegra, aegra periclis pectora Sil., aegra laetis invidia Stat.; z gen. causae: aeger consilii S. fr., Stat., morae Lucan., timoris, delicti, pericli Sil.
c) o abstr. α) mučen, bolesten, utrudljiv, težaven, nadležen, siten: luctus Lucr., morte sub aegra V., aeg. anhelitus ora quatit V. bolestno sopihanje, solans aegrum testudine amorem V., aeg. senectus O.; neutr. sg. subst.: plus aegri ex abitu mei viri ... cepi Pl., cui nihil accidit aegri Lucr. β) slab, omahljiv: fides Sil., spes Sil., Cl. — Adv. aegrē

1. bolestno, žalostno, bridko (naspr. volup): aegre est Ter., aeg. est mihi ali meo animo aliquid Pl. boli me, žal mi je, quid tibi ex filio ... aeg. est? Pl., numquam quidquam animo meo fuit aegrius Pl., aegre facere alicui aliquid Pl., Ter. užaliti koga, tudi abs.: voluit facere contra huic aeg. Ter.; aeg. aliquid ex aliquo audire Ter. bridko novico zvedeti od koga, aeg. ferre Ci. (Tusc. III., 10, 21 in 26, 62) žalostiti se; aeg. ferre z ACI: Cu., aeg. fert se pauperem esse Ci. boli ga; s kavzalnim stavkom: aeg. fert, quod ... Cu.

2. s težavo, s trudom, težko (naspr. facile): Pl., Cu. idr., aeg. impetrare C., conglutinatio recens aeg. divellitur, inveterata facile Ci., inveteratio autem, ut in corporibus aegrius depellitur quam perturbatio Ci., omne bellum sumi facile, ceterum aegerrime desinere S., ductus anhelitus aegre O., aeg. rastris terram rimantur V., aegerrime conficere aliquid C.; occ. skorajda ne, komaj: Pl., Plin. idr., aeg. oppugantionem sustentare C., aeg. stantes T., aeg. obstinent, quin castra oppugnent L.

3. s premagovanjem samega sebe, nerad: aeg. aliquid pati Pl., Ter., L., eo carent aegrius Ci., aegrius accipere T., aliquid aegrius pati L., aliquid aegerrime pati Enn. ap. Ci.; aegre pati z ACI: L.; aeg. tolerare T., aeg. habere aliquid ali aeg. habere z ACI: Pl., L., tudi s kavzalnim stavkom: aeg. habere, quod ... L.; pogosto aegre (aegerrime S., L.) ferre aliquid Ci., Cu.; abs.: aeg. ferens (χαλεπῶς φέρων) Ter., Ci.

angleščina samostalnik
(angleški jezik) ▸ angol, angol nyelvPovezane iztočnice: ameriška angleščina, britanska angleščina, avstralska angleščina

anguifer -fera -ferum (anguis in ferre)

1. kačenosen: caput Medusae O., Gorgo Pr., cauda Cerberi Sen. tr.; pren.: subst. Anguifer -ferī, m (prevod gr. Ὀφιοῦχος) Kačenosec (ozvezdje): Col.

2. kačeroden, kačerejen (-rejna -o): Lerna, domus Cleopatrae Stat.

Anguitenēns -entis, m (= Anguem tenens O.) „kačedržec”, Kačenosec (ozvezdje); Ciceronov prevod gr. Ὀφιοῦχος: Anguitenens: quem claro perhibent Ophiuchum nomine Grai Ci. poet.

antecanis -is, m (ante in canis, Ci. poskusni prevod gr. προκύων [Procyon]) Pes predhodnik = Mali pes, ime ozvezdja, predhodnika Velikega psa (Sirija): antecanis, Graio προκύων qui nomine fertur Ci. (Arat.; drugi pišejo: ante canem ali Ante Canem).

antepassiō -ōnis, f predčut(ek) bolečine ali strasti (prevod gr. προπάϑεια): Hier.

arabščina samostalnik
(arabski jezik) ▸ arab [nyelv]Povezane iztočnice: klasična arabščina, moderna standardna arabščina

Arātus -ī, m (Ἄρατος) Arat,

1. Sikijonec, Klinijev sin, ki je svoje rodno mesto (Sicyōn, Σικύων) rešil Nikoklejevega tiranstva, po l.245 je bil vojskovodja ahajske zveze, l.213 pa po zaroti Filipa III. zastrupljen: Ci.

2. Arat iz Solov (Soli) v Kilikiji, Teokritov prijatelj, ki je okrog l.270 pri Antigonu Gonatu prepesnil delo slovečega knidskega zvezdoslovca Evdoksa (Φαινόμενα καὶ Διοσημεῖα) v poučno pesem v šestercu, ki sta jo polatinila Ciceron in Cezar Germanik: Ci., O. Od tod adj. Arātēus in Arātīus 3 (Ἀράτειος) Aratov, aratski: carmen Ci., Lact., carmina Ci.; abs.: nostra quaedam Aratea Ci. moj prevod Arata.