Franja

scannare¹ v. tr. (pres. scanno)

1. prerezati vrat; ekst. klati, zaklati

2. pren. izžemati (z davki, obrestmi)

3. agr.
scannare il fosso kopati odvodni jarek

sgozzare v. tr. (pres. sgozzo)

1. prerezati vrat; zaklati

2. pren. odreti, odirati

svenare

A) v. tr. (pres. sveno)

1. prerezati žile

2. pren. izžeti, izžemati, izmozgati

B) ➞ svenarsi v. rifl. (pres. mi sveno)

1. prerezati si žile

2. pren. dati, dajati vse svoje za kaj:
svenarsi per far studiare i figli dati vse, da bi lahko otroci študirali

worm² [wə:m] prehodni glagol
osvoboditi, očistiti črvov (žival, rastlino)
figurativno premikati, obračati v vijugah
navtika spiralno omotati vrv sidra
figurativno izvleči, izvabiti; prerezati kito (vez) pod pasjim jezikom

to worm o.s. plaziti se kot črv
to worm a secret from (ali out of) s.o. izvabiti tajnost iz koga
to worm one's way (ali o.s.) into s.o.'s confidence vriniti se, vtihotapiti se v zaupanje kake osebe
he wormed his way through the thicket kradoma se je splazil skozi goščavo
neprehodni glagol
iskati črve; vijugati se, viti se, vijugasto se plaziti; zvleči se (v), skrivaj se premikati

Dammschnitt, der, Medizin prerezanje presredka, einen Dammschnitt machen prerezati presredek

débrider [-bride] verbe transitif sneti uzdo (konju); razširiti, kar stiska; médecine zarezati (za razširjenje); populaire ziniti

sans débrider kar naprej, nepretrgoma
il avait dormi sans débrider jusqu'à dix heures nepretrgoma je spal do desetih
débrider une plaie, un abcès razširiti, zarezati rano, absces
débrider les yeux à quelqu'un (figuré) odpreti komu oči
débrider une volaille prerezati niti, s katerimi smo povezali perutnino za pečenje

dvój -a, -e double

na dvój, -a, -ee in two
prerezati kaj na dvój, -a, -ee to cut something in two
ples v dvój, -a, -ee twosome dance
igrati klavir v dvój, -a, -ee to play four-handed
raztrgati na dvój, -a, -ee to tear asunder (ali in two)

exsolvō (exolvō) -ere -solvī -solūtum (decomp.)

I.

1. odvezati, razvezati, odpreti: restim, cistulam Pl., nexūs Lucr., glaciem Lucr. raztopiti, venas T. ali bracchia ferro T. odpreti, prerezati si žile, alvus exsoluta T. odprto telo, driska, exsolvere amictūs Stat.

2. pren.
a) razvozlati, razmotati, (raz)rešiti, odpraviti, pregnati: nodum huius erroris L. vozel te negotovosti (raz)rešiti, exsoluti plerique legis nexus T., vinclis exsolutis T.; exsoluisse (= exsolvisse) famem O., exsolvere metūs Lucan., pudorem Stat., obsidium T. ukiniti, končati.
b) razložiti, razjasniti: exsolvere nobis, quare … Lucr.

— II.

1. rešiti (reševati) česa: iube sis me exsolvi cito Pl., vinculis exolutus Suet., exsolvere sese omnibus e nervis Lucr., paulatim exsolvit se corpore V., exsolutum a latere pugionem reddebat T.; pren. (z abl.): česa oprostiti, rešiti, osvoboditi: illas errore et te simul suspicione exsolves Ter., exsolvere se occupationibus Ci., facile me vituperatione exsolveritis Ci., artis religionum animum nodis exsolvere Lucr., exsoluti religione animi L., exsolvere plebem aere alieno L., nexos L. epit., me exsolvite curis V., exsolvere se voto Petr., Iturium poenā exsolvere, custode exsolutus T., aliquem sollicitudine Plin. iun.

2.
a) poslovno plačati, izplačati, poplačati: pretium Pl., nomina mea Ci. ep., stipendium praeteritum L., ali stipendia pluribus retro debita Lamp. zaostalo mezdo, mercedem decurioni, legata, domuum et insularum pretia T., aes alienum PLin. iun., dotem uxori Aur.
b) pren. (kaj dolžnega, obljubljenega) dopolniti, izpolniti: vota Pl., nec exsolvit id, quod promiserat Ci., exsolvere recte factis gratiam L. ali grates T., fidem L., Plin. iun. besedo držati, ius iurandum L., praemia poenasque L. razdeliti (razdeljevati), poenas morte T. s smrtjo plačati, poenas male consultorum Vell. kazen trpeti, culpam T. izbrisati, poravnati, beneficia T. (po)vrniti, promissum suum T.

gola f

1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati

3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat

5. relig. požrešnost

6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze

7. geogr. soteska

gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora

gŕlo anatomija throat; (steklenice) neck; gorge, gullet

vnetje gŕla tonsillitis, quinsy
kronično vnetje gŕla arhaično clergyman's throat
gŕlo me boli I have a sore throat
imeti suho gŕlo (figurativno) to have a cobweb in one's throat
ozko gŕlo (figurativno, pogovorno) bottleneck
kričati, vpiti na vse gŕlo to shout (knjižno to cry, to cry out) at the top of one's voice, pogovorno to cry blue murder
nastaviti komu nož na gŕlo to put a knife to someone' throat
pognati po gŕlu (izpiti) to knock it back
glas mi je zastal v gŕlu I had a lump in my throat
besede so mi obtičale v gŕlu the words stuck in my throat
peti na vse gŕlo to sing at the top of one's voice
prerezati gŕlo komu to cut someone's throat
na vse gŕlo se smejati to roar with laughter
sit sem tega do gŕla I am sick and tired of that, I am bored to death (ali to tears) with that, I'm fed up to the back teeth with that, ZDA pogovorno it's coming out of my ears, it bores the pants off me
do gŕla sem vsega sit I've had a bellyful, žargon I'm absolutely cheesed off

guttur -uris, n, pri PL., NOV. FR., LUC. FR., VARR. AP. NON. m

1. grlo, golt(anec), grtanec, žrelo,
a) pri ljudeh: CELS., SEN. PH., P. VEG., amburebat gutturem PL., alicuius guttur frangere H. zlomiti komu tilnik, zaviti vrat, g. rumpere O. zadaviti, g. rumpere ferro O. grlo (vrat) prerezati, laqueo ligare guttura O. ali laqueo guttura frangere LUCAN., Satropaten directā in guttur hastā transfixit CU., guttur colluere IUV. zadre, g. turgidum VITR. ali tumidum g. IUV. debel vrat, golša, guttura PLIN. debeli vratovi = otekline na vratu; šalj.: obturat inferiorem gutturem PL. zadnjico, mrdo.
b) pri živalih: tria guttura pandens (Cerberus) V. žrela, atro gutture corvus CAT., spatiosus in guttura mergus O. dolgovrat(en), Medusaei vincire guttura monstri O., tumuerunt guttura (serpentis) O.; poseb. grlo kot ptičje glasilo: modicos tremulo fundere e gutture cantus CI. POËT., ovantes gutture corvi V., liquidum tenui gutture cantat avis O.; pa tudi = ptičji golžun, ptičja golša: COL.

2. meton. požrešno grlo, požrešnost: magni gutturis exemplum IUV.

iugulum -ī, n (demin. k iugum) pravzaprav ključnica (kost, ki veže ramo in prsi): Cels., uni homini iugula et humeri, ceteris armi Plin.; potem votlina nad ključnico ob grlu, grlo: iugula concava Ci., iugulum dare Ci. ali porrigere H. ali offerre T. nastaviti grlo = dati se usmrtiti, ferrum iugulo condere O., iugulum resolvere O. prerezati, perfodere T., iugulum petere Ci. v grlo meriti = hoteti koga zaklati, demittere gladium in iugulum Pl., pedem conferre et iugulum petere et sanguinem mittere Q., per iugulum sinistrum capulo tenus gladium totum alicui demergere Ap.; pren.: iugulum causae Plin. iun. glavna točka, glavni dokaz, iugulum petere Q. glavno stvar napadati. — Redkejša soobl. iugulus -ī, m: Acc. fr., Sen. ph., Iuv., Lucan., Stat., Q. (Decl.), Stat., Arn., Fl.

Kehle, die, (-, -n) grlo (tudi Tierkunde, Musik, Baukunst, Architektur); goltanec; (Kniekehle) jamica; Technik žleb, udrtina; am Dach: Baukunst, Architektur globel, žlota; figurativ vrat; aus voller Kehle na vse grlo; in der Kehle [steckenbleiben] stecken bleiben obtičati v grlu; in die falsche Kehle geraten/bekommen zaleteti se (etwas ist ihm in die falsche Kehle geraten nekaj se mu je zaletelo) ; ein Vermögen durch die Kehle jagen zapiti premoženje; die Kehle durchschneiden prerezati vrat; jemanden das Messer an die Kehle setzen nastaviti nož na vrat; sich die Kehle aus dem Hals schreien kričati na ves glas; die Kehle zuschnüren figurativ stisniti grlo; sich die Kehle schmieren namočiti grlo

longitudinalement [-nalmɑ̃] adverbe po dolžini, v smeri dolžine

fendre longitudinalement razklati po dolžini
couper longitudinalement podolgem prerezati

paillasse¹ [pajas] féminin slamnjača; populaire prostitutka

coucher sur la paillasse spati na slamnjači
crever la paillasse à quelqu'un (populaire) prerezati komu trebuh, ubiti koga

popkovin|a ženski spol (-e …) die Nabelschnur
prerezati popkovino (tudi figurativno) jemanden/sich abnabeln

popkovína (-e) f

1. anat. cordone ombelicale:
pren. prerezati popkovino tagliare il cordone ombelicale

2. bot. funicolo

préko

A) adv. oltre, di là:
tam preko je Amerika di là è l'America
ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre

B) préko prep.

1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
skočiti preko ograje saltare oltre la siepe

2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla

3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto

4. (za izražanje stanja) su, oltre:
most preko potoka un ponte sul torrente

5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso

6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni

7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione

8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn.

presred|ek [é] moški spol (-ka …) anatomija der Damm, der Scheidendamm
prerezanje presredka medicina der Dammschnitt, Scheidendammschnitt
pretrg presredka der [Dammriß] Dammriss
prerezati presredek einen Dammschnitt machen