Franja

patibilis -e (patī)

I. pass. ki ga je moč pretrpeti, prenesti, znosen: dolor Ci. —

II. act.

1. zmožen čutiti, zmožen občutka (občutja), občutljiv: natura Ci., anima Lact., impetibile de patibili numquam potest oriri Lact.

2. trpen, pasiven (naspr. activus): alterum elementum activum, alterum patibile Lact.

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patire

A) v. tr. (pres. patisco)

1. trpeti:
patire ingiurie trpeti žalitve
patire la fame, la sete, il freddo trpeti glad, žejo, mraz
patire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke

2. prenesti, prenašati:
non patire l'incomprensione ne prenesti nerazumevanja

B) v. intr. biti bolan, bolehati; trpeti:
patire di cuore biti srčni bolnik
patire di gelosia biti ljubosumen

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

per-ferō -ferre -tulī -lātum (per in ferre)

I.

1. do cilja, do konca nesti, prinesti (prinašati): Aeneas tulit patrem per ignes et pertulit Sen. ph., corpus Spartam N., eum venti pertulerunt in ultimas terras Ci., quos pavor pertulerat in silvas L. ki jim je bil strah dal dospeti do gozdov, partūs Plin. ali ventrem perferre Col. donosíti; refl.: se ad limina reginae p. V. napotiti se, odpraviti se; pesn.: lapis non pertulit ictum V. zagona ni prenesel do konca = ni dospel do cilja, hasta haud pertulit vires V. je izgubila svojo moč, ni prodrla, hasta perlata haesit V. je priletela in obtičala, plerisque extremas syllabas non perferentibus Q. ne da(ja)ti poslušalcem slišati zadnjih zlogov, intrepidos vultūs p. O. do konca ne spremeniti lica, do konca se držati enako; occ. nositi: gravissimas navium L., personam Plin. iun. masko si držati = igrati vlogo, totum agrum Campanum perferri ad paucos Ci. da se izroča.

2. prinesti (prinašati), izročiti (izročati), vročiti (vro-čati), da(ja)ti: epistulam N., litteras, nuntium Ci., mandata C.; pass.: fama (sc. Romam) perlata est C., L. glas je prispel (v Rim), opinio perfertur C. se širi; occ. naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), javiti (javljati), poročati, sporočiti (sporočati): haec cum ad me frater pertulisset Ci., quae … incorrupta perferemus Cu., consilium ad aliquem C., eae res in Galliam perferuntur C., res secundae litteris perferebantur C., de eis rebus ad cives perlatum est N., aliquid perferre ad senatum Suet. senatu poročati o čem; z ACI: equites pertulere consulem obsideri L., Eumelus incensas (sc. esse) naves perfert V. —

II.

1. dognati, izvesti (izvajati), konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, opraviti (opravljati), dovršiti (dovrševati), (iz)vršiti, izvršiti (izvrševati): Pr., Stat., Suet. idr., quod suscepi … perferam Ci., mandata Clementi centurioni, quae perferret T.; occ. doseči, da kaj obvelja, da se kaj sprejme, veljavo pridobiti (zagotoviti) čemu, v pass. = obveljati, biti sprejet: Icti., legem Ci. ep., Suet., legem promulgavit pertulitque L., p. rogationem Ci. ep., lex perfertur Ci.

2. do konca (pre)trpeti, prebi(ja)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): Ter., Q., Sil., Stat., Suet. idr., perfer et obdura O., onus subire et perferre H., annuam oppugnationem L., animi laborem N., imperia, cruciatūs, contumelias C., poenas, vigilias Ci., poenam non pertulit N. ni prestal do konca, militum conspectum C., omnes perferre et pati T., facile omnes perpetior et perfero Ci.; z inf.: perfer … ponere corpus humo O.; z ACI: Pr., urbes suas cremari pertulerunt T. — Od tod adj. pt. pr. perferēns -entis potrpežljiv: iniuriarum Ci. pri žalitvah, voljno prenašajoč žalitve.

per-mūtō -āre -āvī -ātum (per in mūtāre)

1. popolnoma spremeniti (spreminjati), (za)menja(va)ti (zamenjevati), premenja(va)ti (premenjevati): statum rei publicae Ci., ordinem Lucr., pabula Plin., vices stationum Cu. menja(va)ti, dominos H., vultum Petr., cum argento domum Pl. = pobrisati jo z denarjem.

2. zamenja(va)ti ((za)menjevati): nomina inter se Pl., habitatum hunc vestis cum isto squalore Cu., aliquem Ganymede Mart., imperium consulare pro regio permutare Val. Max.; occ.
a) izmenja(va)ti (izmenjevati), odkupiti (odkupovati): captivos L., Aur., unam anum et duas puellas XXX milibus talentûm auri Cu.
b) kot trgovski t.t. α) menja(va)ti kaj za kaj: plumbum margaritis Plin., sulphurata vitreis Mart. β) denar (raz)menja(va)ti, izmenja(va)ti, zamenja(va)ti (zamenjevati), prenesti (prenašati), nakaz(ov)ati, na menice da(ja)ti ali preje(ma)ti: denarium sedecim assibus Plin., illud, quod permutavi tecum Ci. ep. kar si mi poslal po menici, ut cum quaestu populi pecunia pemutaretur Ci., cures, ut permutetur Athenas Ci. ep. da se denar pošlje po menici (= da se pošlje menica) v Atene. γ) kupiti (kupovati): equos talentis auri Plin., permutatur denariis sex Plin.

3. čisto (docela, povsem) premakniti (premikati), (za)obrniti ((za)obračati), (za)suka(va)ti: ianuam Varr., arborem in contrarium Plin., ulmus permutanda sic, ut … Plin.; pren.: permutatā ratione Plin. napačno, napak, narobe, obrnjeno.

per-petior -petī -pessus sum (per in patī) prenesti (prenašati), (pre)trpe(va)ti, prebi(ja)ti: animus aeger semper errat, neque pati neque perpeti potest, cupere numquam desinit Enn., labores Cu., difficultates C., dolorem Ci., facile omnes Ci., imbres O., V., quam indigna perpeteris (trpiš) N., cum me vehementius putaret intendi, quam gracilitas mea perpeti posset Plin. iun.; z ACI trpeti: Pl., Ter., Cat., Vop. idr., non tamen hanc sacro violari pondere pinum perpetiar O., excindi ne domos (id rebus defuit unum) perpetiar, dextra nec Drancis dicta refellam? V.; z inf.: perpetiar (premagala se bom, da … ) memorare O.

per-portō -āre -āvī -ātum (per in portāre) prenesti (prenašati), prepelj(ev)ati, prepeljavati: ille autem Centaurus in alta sede locatus, qua sese clare conlucens Scorpios infert, hunc subter partem perportans ipse virilem, cedit, equi partis properans subiungere Chelis Ci. poet.

pòdnijeti podnèsēm pòdnijeh pȍdnije in podnèsoh pȍdnese, pòdnio pòdnijela (ijek.), pòdnēti podnèsēm, pòdnēh pȍdne, pòdneo pòdnēla (ek.)
1. vložiti: ja podnijeh molbu, akt vlasti, općini, opštini, skupštini
2. podati: podnijeti raport, ostavku, prijavu
3. predložiti: podnijeti akte na potpis
4. ponuditi: ti podnese gostima so i hljeb
5. prenesti, pretrpeti: podnijeti muku, mučenje na policiji, na saslušanju; podnijeti smrt drage osobe; podnijeti dosadnog čovjeka
6. podnijeti na tanjuru ekspr. prinesti kaj na krožniku, gotovo; podnijeti dušom vzeti kaj na dušo

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

praeter-mittō -ere -mīsī -missum (praeter in mittere)

1. mimo (s)pustiti ((s)puščati): neminem praetermittas, cui non eadem ista dicas Ci. ep.

2. (časovno) pustiti (puščati) preteči (preiti, miniti), pustiti (puščati), da kaj preteče (preide, mine), zamuditi (zamujati): occasionem L., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp. idr., occasionem navigandi Ci., ne quem diem pugnae praetermitteret C., locum laudandi alicuius Ci. ep.

3. opustiti (opuščati): Auct. b. Alx. idr., defensionem Ci., gratulationem Ci., scelus, poenam sceleris Ci. ep., praetermissi officii reprehensio Ci.; z inf.: quod facere nullo die praetermittebat N., reliqua quaerere praetermittit C. za drugo ni spraševal, po drugem ni povpraševal; za zanikanim glag. quin ali quominus: ego nihil praetermisi, quin Pompeium avocarem Ci. ep., nihil praetermittere, quominus ea, quae natura postulet, consequatur Ci.

4. (v govoru ali pisanju) izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne dotakniti (dotikati) se česa, molčati o čem, zamolčati, prezreti (prezirati), zanemariti (zanemarjati): Iust., Auct. b. Afr. idr., tantam rem neglegenter L., quod dignum memoriā visum usu praetereundum existimavimus C., negat locum a Panaetio praetermissum (prezreti), sed consulto relictum (izpustiti) Ci.; z de: Gell., Auct. b. Afr.

5. brez kazni (nekaznjeno, nekaznovano) pustiti (puščati), ne kaznovati, oprostiti (oproščati), spregled(ov)ati komu kaj, prizanesti (prizanašati) komu: vitia Lucr., deorum neglegentiā praetermissum (sc. ius gentium violatum) L.; abs.: do, praetermittō Ter.

6. tja pustiti, spraviti, prenesti: an facili te praetermiserit undā Lucani rabida ora maris Stat.

predùrati -ām pretrpeti, prenesti: predurati mnoge jade, mnoge bolesti

prènijeti prenèsēm (ijek.), prèneti prenèsēm (ek.), prenèsi, prènijeh prȅnije in prenèsoh prènese, prènēh prȅnē in prenèsoh prènese, prȅnio prȅnijela, prȅneo prȅnēla
I.
1. prenesti: prenijeti stolicu u sobu, kraljevsku vlast na narodnu skupštinu, svoje pravo na nasljednike
2. preseliti: sultan Murat prenio je svoj prijesto u Drenopolje
II. prenijeti se prenesti se: tu se i nehotice prenese mislima u svoje detinjstvo

rake² [réik] prehodni glagol
grabiti; zgrniti, zgrinjati, zbrati (together, up skupaj)
odnesti, prenesti, prepeljati (z vozom) (off, away)
poravnati, očistiti z grabljami (up, over)
figurativno zbirati, donašati (from od, iz)
prekopati, brskati po, iskati (for)
vojska & navtika streljati (na daljavo), tolči, biti z ognjem
neprehodni glagol
premetati, prekopati, povsod (pre)iskati, prebrskati (among, in med, v)
(o oknu) gledati na

to rake hay grabiti seno
to rake one's memory brskati v svojem spominu za...
to rake a ship vojska obsuti ladjo s topovskim ognjem
the window rakes the mountain range okno gleda na gorsko verigo

receive [risí:v]

1. prehodni glagol
prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
dobiti svoj delež
cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

to receive an affront doživeti žalitev
to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
he was coldly received bil je hladno sprejet
to receive s.o.'s confession izpovedati koga
to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
to receive a refusal biti odklonjen
to receive a present sprejeti, dobiti darilo
they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
to receive a wound biti ranjen
the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

2. neprehodni glagol
sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati

rēggere^*

A) v. tr. (pres. rēggo)

1. držati:
reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

3. jezik vezati se (s, z)

4. voditi, upravljati

B) v. intr.

1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
non reggere alla fatica ne zdržati napora
reggere al confronto vzdržati primerjavo:
l'animo non mi regge di... ne upam si

2. trajati, vzdržati

3. biti dosleden, logičen; držati:
una tesi che non regge trditev, ki ne drži

C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

2. pren. obvladati se

regionalizzare v. tr. (pres. regionalizzo) admin. prenesti, prenašati na regijsko, deželno pristojnost, regionalizirati

rē-iciō -ere -iēcī -iectum (re in iaciō) nazaj vreči (metati), nazaj da(ja)ti, nazaj prinesti (prinašati): Ter., O. idr., telum in hostes C., hos reicit ictus, hos cavet Stat. zdaj sune nazaj, zdaj pričaka (odbija) udarce, versi Latini reiciunt parmas V. ali reicere scutum Galba ap. Ci. ep. na hrbet (za obrambo), vestem ab ore reicere Cu., manūs post terga Plin.; poseb. o obleki vreči nazaj, privihati, privihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati), zavihniti: paenulam Ci., Ph., sagulum Suet., togam in humerum Q., vestem Cat., amictum Pr., tunicam Luc. ap. Varr., ut ianua in publicum reiceretur Plin. da bi se odpirala navzven, fatigata membra reiecit Cu. je zavalil (položil) vznak, je zleknil; tako tudi refl. reicere se in (redko) med. reici vznak se zgruditi, nazaj se z(a)valiti: reicere se in alicuius gremium Lucr., se in aliquem Ter. komu v naročje, se in grabatum Petr., in cubile reici Petr.

2. proč vreči (metati), zagnati (zaganjati), odvreči, odmetati (odmetavati, odmetovati), pahniti (pehati) (proč) od sebe, odriniti (odrivati), otresti (otresati), (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bljuvati: pila C., colubras ab ore O., (sc. candelabrum) involucris reiectis constituerunt Ci., reicere sagulum Ci., vestem de corpore O., vestem e humeris O., V., togam ab humero L., plagas Vitr., sanguinem ore Plin., vinum Suet.

3. nazaj (po)gnati, odgnati (odganjati), (za)poditi, odpoditi, (za)dreviti, odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), nazaj zanesti (zanašati): a flumine reice (dvozložno) capellas V., boves in bubile reicere Pl., in oppidum reiecti sunt C., (sc. Tusci) bis reiecti armis V., reicere equitatum C., reiectae Hannibalis minae H., vox reiecta sonorem reddit Lucr., imago reiecta Lucr. odbita = odražana, odsevajoča; o ladjah ali osebah na njih: L., Vell. idr., naves tempestate reiectae C., reici austro Ci.; pesn.: oculos Rutulorum reicit arvis V. odvrne od … ; od tod: reiecti longe a ceteris C. ločeni.

4. metaf.
a) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametovati, zametavati), odbi(ja)ti, ne spreje(ma)ti, ne marati, ne hoteti: Plin., Plin. iun., omnem disputationem reicere Ci., iudex reiecit dona nocentium H., refutetur ac reiciatur Philocteteus clamor Ci., (sc. Antonius) diadema imponebat, (sc. Caesar) cum plausu populi reiciebat Ci., omnia senatus reiciebat Ci., reicere condiciones Auct. b. Alx.; poseb. o ljubečih in zaljubljencih: forsitan nos reiciat Ter., fueram non reiectura petentem (snubača) O., reiectae patet ianua Lydiae (dat.) H.; occ. kot jur. t.t. (izžrebane sodnike) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči, ne spreje(ma)ti: ex CXXV iudicibus LXXV reus reiecit Ci., recuperatores reicere Ci.; kot gospodarski t.t. izvreči, izločiti: oves Varr.
b) zavrniti (zavračati) koga = napotiti, pregnati, izključiti koga in mu odkazati kje kak prostor, odkazati komu kje mesto: accensos in supremam aciem reicere L., in hunc gregem Sullam reicietis? Ci., mater reiecta (na to mesto zavrnjena) amicam filii sequitur Ci., aliquem ad ipsam epistulam reicere Ci.; poseb. kot držpr. t.t. kaj preda(ja)ti, izročiti (izročati) v presojo, izvedbo komu, napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati) koga na koga, prenesti (prenašati) kaj na koga, odkazati komu kaj: totam rem ad Pompeium reicere C., nihil huc reicias Ci., id ad senatum reicitur (o tribunih) L., a se rem ad populum (sc. a senatu) L., rem ad pontifices Verr., legatos ad populum (o senatu) L.; abs.: tribuni appellati ad senatum reiecerunt L.; occ.: si huc te reicis Balbus ap. Ci. ep. če se zavzemaš za to (za te stvari).
c) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): haec omnia in aliud tempus reicere Ci., totam rem in mensem Ianuarium Ci., repente abs te in mensem Quintilem reiecti sumus Ci. Od tod adj. pt. fut. pass. rēiciendus 3 in pt. pf. rēiectus 3 zavrgljiv = ki se (lahko) zavrže: reiciendae res in subst. reicienda -ōrum, n ali reiecta -ōrum, n = rēiectanea: Ci.

Opomba: Pisali so tudi rēicio, izgovarjali pa rejicio; pri pesnikih včasih dvozložno: re͡icis Pl., Stat., re͡ice V.

release² [rilí:s] prehodni glagol
osvoboditi (from iz, od)
rešiti, odvezati (obveznosti), izvleči (from iz)
dati prostost, izpustiti (from iz)
pravno odpustiti, spregledati, zbrisati (dolg), prenesti (na koga), odreči se, odstopiti komu (posest, pravico itd.); prinesti na trg (tržišče); dovoliti javno predvajanje (a film filma)
tehnično sprožiti, izklopiti

to release an article for publication dovoliti objavo članka
to release bombs spustiti, odvreči bombe
to release from an obligation oprostiti obveznosti
to release a mortgage izbrisati hipoteko
to release a prisoner izpustiti ujetnika
to release a right odreči se pravici
to release s.o. from his word odvezati koga njegove besede

reporter¹ [rəpɔrte] verbe transitif nesti zopet nazaj; prenesti (tudi commerce); odgoditi; podaljšati

reporter son affection sur une autre personne prenesti svojo ljubezen, naklonjenost na kako drugo osebo
reporter une décision à un moment plus favorable odložiti odločitev, sklep na bolj ugoden trenutek
le match de football sera reporté nogometna tekma bo preložena
se reporter aux temps passés zamisliti se nazaj v pretekle čase
se reporter au texte d'une loi sklicevati se, opirati se na besedilo (nekega) zakona