Franja

battre* [batr]

1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo

3.

se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se

benedire^* v. tr. (pres. benedico)

1. blagosloviti:
benedire una chiesa blagosloviti cerkev
Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
benedire con le pertiche premlatiti

2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
benedire il nome di qcn. slaviti ime koga

casaquin [kazakɛ̃] masculin (ženski) jopič

donner, sauter, tomber sur le casaquin à quelqu'un (familier) koga pretepsti, premlatiti
ne rien avoir dans le casaquin (populaire) imeti prazen želodec
qu'est-ce qu'il s'est mis dans le casaquin! ta se pa je nabasal (z jedjo)!

conciare

A) v. tr. (pres. concio)

1. strojiti; lužiti:
conciare il vino predelovati vino (z dodajanjem drugih snovi)
conciare il tabacco strojiti tobak

2. pripravljati; prirejati; klesati:
conciare le pietre da costruzione klesati, pripravljati kamen za zidavo

3. pokvariti; umazati:
guarda come hai conciato il vestito poglej, kaj si naredil z obleko
conciare uno per le feste pren. koga pošteno premlatiti

B) ➞ conciarsi v. rifl. (pres. mi concio) zamazati se

connotato mzlasti pl. zunanja znamenja; osebni opis:
cambiare i connotati a qcn. šalj. koga premlatiti, spremeniti komu osebni opis

coprire^*

A) v. tr. (pres. cōpro)

1. kriti, pokriti, prekrivati:
coprire la pentola pokriti lonec
coprire una casa prekriti streho

2. zavarovati, zaščititi:
coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet

3. pren. prikriti; prikrivati:
coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje

4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
coprire il fabbisogno pokriti potrebe
coprire le spese poravnati stroške

5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
coprire un posto zasesti mesto
coprire una carica opravljati funkcijo

6. pren. preteči, prehoditi:
coprire un percorso preteči razdaljo

7. pren. zasuti, obsipati:
coprire di baci obsipati s poljubi
coprire di botte prebutati, premlatiti

B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)

1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom

2. braniti se, zavarovati se

3. pren.
coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
coprirsi di rossore zardeti

4. prekriti se; napolniti se:
coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo

costura f šiv:
spianare le costure a qcn. pren. pog. koga premlatiti

cucinare v. tr. (pres. cucino)

1. kuhati:
cucinare il pranzo, la cena skuhati kosilo, večerjo

2. pren., pog. prirediti; popraviti; pripraviti:
gli cucinarono una bellla sorpresa pripravili so mu lepo presenečenje
cucinare qcn. per le feste koga pošteno zdelati, premlatiti

dolō -āre -āvī -ātum (prim. gr. δαιδάλλω umetniško obdelujem, δαίδαλον umetnina, lat. dolābra, dolēre, dōlium) obseka(va)ti, priseka(va)ti, obtesa(va)ti: Ca., Pr., Col., d. robur Ci., non est (homo) e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci. iztesan, d. materiem Lucr., lignum Iuv., Aug.; pren.: si hodie hunc dolum dolamus Pl. če spletemo … to zvijačo, illud opus … dolavit Ci., caput lumbosque saligno fuste d. H. dodobra premlatiti, tako tudi: dolata mille plagis sinciputis particula Petr.; v sramotilnem pomenu obdela(va)ti, natepavati = futuere: Pomp. — Soobl. *doliō -īre (—) -ītum, od tod pt. pf. dolītus: scyphus caelo dolitus Varr. ap. Non. vrezan.

fiaccare v. tr. (pres. fiacco)

1. zdelati, oslabiti, izčrpati:
la lunga malattia mi ha fiaccato dolga bolezen me je izčrpala

2. zlomiti; skrhati:
fiaccare le ossa, le costole, il collo a qcn. polomil kosti, rebra; premlatiti koga
fiaccare le corna a qcn. odbiti komu roge; pren. obrzdati domišljavost nekoga

fiacco² m (pl. -chi) kup (udarcev, batin):
dare un fiacco di legnate a qcn. koga dobro prebutati, premlatiti

hueso moški spol kost; koščica, pečka; malovredna stvar; trud, breme, (glavna) težava

hueso maxilar čeljustnica
la sin hueso (fam) jezik
a otro perro con eso hueso to pripovedujte (natvezite) komu drugemu!
róete eso hueso pri tem se boš pošteno (s)potil
costal de huesos okostnjak, okostje
helado hasta los huesos do kosti premražen, trd od mraza
estar en los huesos biti sama kost in koža
quedarse en los huesos do kosti shujšati
romperle a uno los huesos koga pošteno premlatiti
tener los huesos duros biti prestar (para za)
tener los huesos molidos biti zelo zdelan

importance [ɛ̃partɑ̃s] féminin važnost, pomembnost; višina (vsote); obseg (škode); ugled, vpliv; šopirjenje, postavljanje

d'importance pomemben, močnó
sans importance brez važnosti, brez pomena, nepomemben
de la plus haute importance nad vse važen ali pomemben
attacher, mettre de l'importance à quelque chose pripisovati važnost čemu
avoir de l'importance biti važen ali pomemben
se donner des airs d'importance važnega se delati, postavljati se
prendre de l'importance postati važen ali pomemben
rosser quelqu'un d'importance koga pošteno premlatiti

jelly¹ [džéli] samostalnik
žele, želatina

to beat s.o. into a jelly pošteno koga premlatiti

knock off

1. prehodni glagol
odbiti; prenehati, prekiniti (delo); na hitro kaj napraviti, iz rokava stresti
ekonomija odračunati od cene
ameriško, sleng ubiti koga

2. neprehodni glagol
umakniti se; prenehati z delom
sleng umreti

to knock s.o.'s head off z lahkoto koga premagati
to knock s.o.'s block off pošteno koga premlatiti, strogo kaznovati
to knock off work prekiniti delo
to knock off one's pins osupniti
to knock spots off prekašati

krankenhausreif: krankenhausreif prügeln/schlagen figurativ do nezavesti premlatiti, do mrtvega premlatiti

manico m (pl. -ci, -chi)

1. ročaj, držaj:
benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo

2. vrat (zvona)

3. glasba vrat (pri godalih)

4. aero krmilna palica

mȁslo s
1. maslo: maslo se dobija topljenjem maslaca; kad kadija ima -a, on njime i dupe maže
2. surovo maslo, presno maslo: iz mleka se vadi mlado maslo
3. olje; mn. sveto olje, sveto poslednje olje: pojati, čitati kome -a; svetiti -a posvečevati poslednje olje
4. napraviti od koga pasje maslo ekspr. premlatiti koga kot slamo; svetiti kome drvena masla pretepsti, premlatiti koga; to je njegovo maslo; pusto maslo zapuščeno posestvo

moler [-ue-] (z)mleti, zdrobiti, streti; žvečiti; ponositi; utruditi, izčrpati; nadlegovati; pretepsti

moler a azotes prebičati
moler a coces obrcati
moler a palos, moler los hombros (ali las costillas) a alg. koga premlatiti
moler a preguntas nadlegovati z vprašanji
molerse a trabajar zgarati se, zmučiti se od dela

mr̀tav -tva -o, dol. mȓtvī -ā -ō in mr̀tvī -ā -ō
1. mrtev: mrtav čovjek, jezik, kapital, inventar, vulkan; mrtvi teret mrtvo breme, balast; mrtvi ugao mrtvi kot; mrtvi hod prosti tek; mrtvi kolosijek (kolosek) mrtvi tir; -a ulica, sezona, tačka, zona; -a kopriva bot. mrtva kopriva, Lamium; -a priroda tihožitje; -a straža voj. mrtva straža; -o more mrtvo morje; Mrtvo more; -o slovo na papiru mrtva črka na papirju
2. mrtvaški: mrtvi znoj obli joj cijelo tijelo; mrtvi znoj probi sve prisutne
3. mrtav umoran do smrti utrujen; izbiti koga na -o ime premlatiti koga kot slamo; -o puhalo ekspr. lenuh