curse2 [kə:s]
1. prehodni glagol
preklinjati, psovati, obrekovati, sramotiti, izobčiti
2. neprehodni glagol
kleti
to curse by bell, book and candle vse po vrsti prekleti
curse him! naj ga vrag vzame!
to curse with s.th. kaznovati, mučiti s čim
Zadetki iskanja
- damné, e [dane] adjectif pogubljen; zavržen, preklet; (religion)
les damnés pogubljenci
ces damnés gamins! ti prekleti paglavci!
c'est son âme damnée ta oseba je pobudnica njegovih slabih dejanj, njegov slab svetovalec
souffrir comme un damné trpeti peklenske muke
travailler comme un damné delati kot obseden, garati - fulminare
A) v. tr. (pres. fulmino)
1. zadeti, oplaziti, udariti s strelo:
fulminare qcn con uno sguardo, con un'occhiata pren. koga ošiniti s pogledom
Iddio mi fulmini! naj me strela!
2. ubiti (z elektriko, strelom):
la corrente ad alta tensione lo fulminò sul colpo visokonapetostni tok ga je ubil na mestu
fulminare una maledizione contro qcn. pren. koga prekleti
fulminare in rete šport zadeti gol z močnim strelom
B) v. intr. impers. bliskati se:
tuonò e fulminò tutta la notte vso noč je grmelo in se bliskalo - fulmination [-sjɔ̃] féminin detonacija; prekletje
lancer des fulminations contre quelqu'un prekleti koga - generalni samostalnik
neformalno (vodilna oseba) ▸ vezérigazgató, vezér, nagyfőnök
Saj, naš generalni je strog človek, ampak pravičniški. ▸ Tudod, a vezérigazgatónk szigorú ember, de igazságos.
Najbolj so mi šli na živce tisti prekleti ponedeljkovi kolegiji, ki se jim ni bilo mogoče izogniti; generalni je vztrajal, da je udeležba obvezna. ▸ Legjobban azok az átkozott hétfőnkénti értekezletek mentek az idegeimre, amiket nem lehetett elkerülni; a nagyfőnök azonban erősködött, hogy a részvétel kötelező. - il-laudātus (in-laudātus) 3 ne hvaljen, ne slavljen, nesloveč, neslaven: Plin. iun., Sil., Stat. Busiris V. prekletstva vredni, prekleti (kot neusmiljenec).
- imprecor (inprecor) -ārī -ātus sum
I. voščiti, želeti komu
1. kaj dobrega: alicui bene Petr., alicui salutem Ap. (zdravja pri kihanju), alicui multos annos Hier.
2. želeti, voliti kaj slabega: Sen. ph., Mart., Suet., litora litoribus contraria, fluctibus undas imprecor V., alicui diras poenas i. Plin., homini diras i. T. prekleti (preklinjati) ga, izda(ja)ti ga hudemu.
— II. moliti h komu ali koga, klicati koga (na pomoč): incrementa solis augusti i. Ap., deum patrem i. Hier. - kurbin sin frazem
grobo (o žaljivki) ▸ kurafi
Te prav nič ne briga, prekleti izdajalec, kurbin sin! ▸ Téged semmi sem érdekel, te átkozott áruló, kurafi! - maudit, e [modi, t] adjectif preklet; religion pogubljen
le Maudit demon, satan, hudič
maudit garnement! prekleti pobalin!
amour masculin maudit prepovedana ljubezen - pohabljenec samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ nyomorékpritlikav pohabljenec ▸ kontrastivno zanimivo nyomorék törperanjenci in pohabljenci ▸ sérültek és nyomorékokhliniti pohabljenca ▸ nyomoréknak tetteti magátnorčevati se iz pohabljenca ▸ nyomorékból gúnyt űzPred trgovinami taborijo berači in pohabljenci. ▸ Koldusok és nyomorékok táboroznak az üzletek előtt.
2. izraža negativen odnos (propadla, sprevržena oseba) ▸ nyomorék, roncsdrogeraški pohabljenci ▸ drogos nyomorékokprorežimski pohabljenci ▸ kontrastivno zanimivo rendszerpárti nyomorultakemocionalni pohabljenci ▸ érzelmi roncsokduševni pohabljenci ▸ lelki roncs, lelki nyomorékokprekleti pohabljenec ▸ átkozott nyomorékZdaj se vsa nemočna sprašujem: Od kod toliko razumskih, čustvenih in moralnih pohabljencev? ▸ Most erőtlenül kérdezem: Honnan ennyi értelmi, érzelmi és erkölcsi nyomorék? - preklét cursed, accursed; arhaično accurst; ekspresivno damned, žargon bloody
zapri tisti prekléti gramofon turn that bloody gramophone off
imeli so prekléto srečo they had damned bad luck - proklétstvo s prekletstvo: baciti prokletstvo na koga prekleti koga; na njemu je prokletstvo; vječno prokletstvo večno prekletstvo, večno pogubljenje
- pronounce [prənáuns]
1. prehodni glagol
izgovoriti, izgovarjati; izjaviti se za, izreči, povedati svoje mnenje; razglasiti (sodbo)
2. neprehodni glagol
izjaviti se, povedati svoje mnenje (on o)
govoriti, izgovarjati
to pronounce a curse upon prekleti koga - renegar [-ie-, g/gu] ponovno zatajiti, zanikati; mrziti; odpasti od krščanske vere; figurativno preklinjati, psovati
renegar de zatajiti; prekleti
renegar de la fe odpasti od vere - ruddy [rʌ́di]
1. pridevnik (ruddily prislov)
rdeč, rdečkast, rožnat (od zdravja) zdrav, rdečeličen
britanska angleščina, sleng presnet, preklet
a ruddy fool prekleti norec
2. prehodni glagol & neprehodni glagol
pordečiti; pordečeti, postati rdeč - scelestus 3, adv. -ē (scelus)
1. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, ničvreden, malovreden, preklet; o osebah (a nikdar pri CI.): TER. idr., hic quoque scelestus est PL., homo nullust te scelestior PL., homines scelesti et factiosi S.; kot subst. m = zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež, v superl. = pravi ničvrednež, lopov (podlež, baraba, nizkotnež) prve vrste: etsi scelestus est, at mi infidelis non est PL. je sicer vražji ničvrednež, a zvesta duša, me scelestum, qui non circumspexi! PL. o jaz prekleti trap, da nisem ..., quo quo scelesti ruitis H., scelestissimum te arbitror PL., scelestissime PL., scelesta PL., TER. ti malopridnica; šalj. (o zvitih in dovtipnih ljudeh) hudomušen, poniglàv (ponigláv), nagajiv, navihan, zvit, premeten: sapit scelesta multum PL. hudomušnica; o stvareh in abstr.: ENN. AP. NON., AMM. idr., facta PL., facinus, res CI., nuptiae S., servitium S. FR., avaritia PH., scelestior cena, facinus scelestius PL., sermo scelestior L., si scelestum est patriam amare CI., sceleste et impie facere L., sceleste suspicari CI. EP. hudomušno, aliquem sceleste insimulare VELL., arma sceleste exercere VAL. MAX., multo scelestius pudor humanus interit AUG.
2. zlonosen, poguben, pogubonosen, nesrečen: scelestiorem ego annum … numquam ullum vidi PL., scelestissimum me esse credo PL. - something [sʌ́mɵiŋ]
1. samostalnik
nekaj; nekaj važnega; nekaj takega; (evfemizem) presnet, preklet
something else nekaj drugega
something old nekaj starega
something or other karkoli, to ali ono
a certain something nekaj določenega (gotovega)
not for something! za nič na svetu ne!
that something man! ta prekleti človek!
something must be done nekaj je treba storiti
I have something for you imam nekaj za vas
he is something of a... on je nekak (nekaj takega kot)
he is something of a poet on je nekak pesnik; on je malo pesnika
there is something in that nekaj je na tem
it is something to have nothing to pay to (pa) je nekaj (vredno), da ni treba nič plačati
he gave her a brooch or something dal ji je brošo ali nekaj takega (podobnega)
I hope to see something of you there upam, da vas bom tam videl od časa do časa
he thinks himself something ima se za pomembno osebo
2. prislov
nekaj, malce; precéj; izredno, važno
something like pogovorno nekaj kot
stooping something like his father nekoliko sključen kot njegov oče
that is something like burgundy pogovorno to je pa res (pravi) burgundec!
that is something like! tako je! tako je prav! odlično! - stókrat adv. cento volte; pren. cento, mille volte:
pren. ne in stokrat ne no e poi no
stokrat prekleti koga stramaledire qcn. - švab samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (Nemec) ▸ svábpodonavski Švab ▸ Duna menti svábokbanatski Švab ▸ bánsági svábokDomačini so ga sčasoma sprejeli in iz ničvrednega Švaba je polagoma postal Nemec. ▸ A hazaiak idővel elfogadták, és a semmirekellő svábból lassan német lett.
2. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (nemški vojak) ▸ svábprekleti švab ▸ átkozott svábIn ko sem mu zagotovil, da ni nikjer sledu o kakem švabu, me je zaprosil za kos kruha. ▸ És amikor biztosították, hogy svábnak sehol semmi nyoma, kért tőlem egy darab kenyeret. - thunder2 [ɵʌ́ndə] neprehodni glagol & prehodni glagol
grmeti
(tudi figurativno) bučati, besneti
it thunders grmi
to thunder applause gromovito odobravati
to thunder threats against grmeti z grožnjami proti
to thunder out an excommunication cerkev slovesno prekleti koga, izreči anatemo