Franja

mir|ovati (-ujem)

1. promet, proces, stroji, njiva, orožje: ruhen; (stati) srce, stroji, promet, figurativno čas: stillstehen
nikoli ne mirovati roke ipd.: nie ruhen
pustiti/dati, da miruje [ruhenlassen] ruhen lassen

2. (biti pri miru) ruhig sein; (dati mir) Ruhe geben; (ne se premikati) in Ruhe sein/bleiben; stillhalten; leže: [stilliegen] stillliegen; sede: stillsitzen; stoje: stillstehen

3.
ne mirovati, preden/dokler (ne odnehati) nicht eher ruhen, als bis …/nicht ruhen und rasten, bis …/weder ruhen noch rasten wollen, bis … (ne bo prej miroval, dokler ne bo dosegel namena er ruht nicht eher, als bis er sein Ziel erreicht hat; ni miroval, dokler ni realiziral svoje zamisli er ruhte und rastete nicht/er wollte nicht ruhen noch rasten/er wollte weder ruhen noch rasten, bis er seine Idee verwirklicht hatte)

mleti [é] (méljem) zmleti mahlen, naknadno: nachmahlen; (drobiti) zerkleinern; meso v mesoreznici: durch den Wolf drehen; figurativno zermalmen
figurativno kdor prej pride, prej melje wer zuerst kommt, mahlt zuerst
| ➞ → mlin

mléti to grind; to mill; to crush

fino mléti to pulverize
kdor prej pride, prej melje first come, first served

mléti moudre; écraser, broyer, triturer

mleta kava café moulu
kdor prej pride, prej melje les premiers arrivés sont les premiers servis

mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti

1. macinare:
mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne

2. ekst. tritare

3. pren. demolire, distruggere

4. pren. (jesti) macinare:
mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti

5. muoversi (qua e là)

6. sbattere (le ali); scalciare

7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
mleti neumnosti raccontare stupidaggini

8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile

mléti moler

mleta kava café m molido
kdor prej pride, prej melje el primer venido, primer servido

mnogo¹ [ó] koliko: viel (moke, denarja viel Mehl, Geld)
mnogo hrupa viel Larm, figurativno viel Wind
ki ima mnogo … -reich
(otrok kinderreich, vrst artenreich, zalivov buchtenreich, čred herdenreich, kalcija kalkreich, variant variantenreich); v kakšni meri: viel (manj weniger, večji größer, prej früher; premlad zu jung, preobsežen zu umfangreich)

môči (mórem)

A) imperf.

1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora

mozolj samostalnik
(pojav na koži) ▸ pattanás, pörsenésNajpogosteje se pojavljajo mozolji pri mladostnikih, največ med 13. do 18. letom, pri dekletih nekoliko prej kot pri fantih. ▸ A pattanások a serdülőknél a leggyakoribbak, főként 13 és 18 éves kor között, a lányoknál valamivel előbb jelentkeznek, mint a fiúknál.
Med krivce za pojav mozoljev pri tridesetih strokovnjaki pogosto uvrščajo tudi stres. ▸ A harmincasoknál a stressz is gyakran okolható a pattanásokért.

naj¹

1. v ukazih: [laß] lass/[laßt] lasst/lassen wir (naj vstopi! [laß] lass ihn eintreten!, naj kar joka! [laß] lass ihn/sie weinen!)

2. v naročilih: sollen (naj pride er soll kommen, naj ostane, kot je alles soll unverändert bleiben)
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen!
v dovoljenjih: können (naj gre er kann gehen)

3. v vprašanjih po namenu: sollen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?/wo soll ich damit hin?; ali naj prinesem X s seboj? soll ich X mitbringen?)
ali naj res …? soll ich wirklich …?
ali naj verjamem? soll ich das (wirklich) glauben?

4. v želelnih stavkih: mögen, sollen (naj malo pazi er soll sich in acht nehmen; naj zadošča ta namig dieser Hinweis mag/soll genügen)
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
naj posebej podčrtam … ich möchte besonders … hervorheben
naj le tako ostane! möchte es so bleiben!
(se prevaja s konjunktivom :)
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle

5.
naj živi …! hoch lebe …!, es lebe …!

6.
naj bi obveznost: sollte, [müßte] müsste (naj bi šel danes tja ich sollte heute hingehen)

7.
naj bi domneva: sollen (naj bi bil bolan sedaj : er soll krank sein, prej : er soll krank gewesen sein; odkod naj bi ga poznal? woher sollte ich ihn kennen?)

najprej

1. (najhitreje) als erstes, am schnellsten

2. (kot prvo) erst, erst einmal; zuerst, zuallererst
najprej …, potem zuerst …, dann

3. (sprva) zuerst, anfangs

4. (zaenkrat) erst einmal, vorerst

5. (ne prej kot) ehestens

naslovljenec samostalnik
1. (kdor prejme pošto) ▸ címzettMnogi sistemi omogočajo pošiljatelju, da lahko preverja, ali in kdaj so naslovljenci pregledali svoje nabiralnike. ▸ Számos rendszer lehetővé teszi a feladó számára, hogy megnézze, a címzettek megnyitották-e a postaládájukat, és ha igen, mikor.
Informativni dopisi posredujejo naslovljencem podatke, ki jih prej niso imeli. ▸ A tájékoztató jellegű levelek a címzetteknek olyan adatokat közvetítenek, amelyekkel azelőtt nem rendelkeztek.
Sopomenke: adresat

2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Red, določen z javno objavljenimi predpisi, so naslovljenci tako določenih norm dolžni spoštovati. ▸ A nyilvánosan közzétett szabályok által meghatározott rendet a szabályok címzettjeinek tiszteletben kell tartaniuk.
Tekst, ki nima točno določenega naslovljenca, je jamstvo za nenatančnost, za meglene in neosebne izjave. ▸ A pontosan meghatározott címzett nélküli szöveg garancia a pontatlanságra, a ködös, személytelen nyilatkozatokra.
Sopomenke: adresat

navadno prislov
(običajno) ▸ általában, szokásos módonOna je poskušala biti, kar navadno imenujemo vzorna gospodinja. ▸ Igyekezett olyan lenni, amit mi általában mintaháziasszonynak nevezünk.Spat je odšel prej kot navadno. ▸ A szokásosnál korábban feküdt le.
Bolečina navadno prizadene le polovico glave. ▸ A fájdalom általában csak a fej felét érinti.
Stroški so navadno majhni, kadar je biotska pestrost gozda velika. ▸ A költségek általában alacsonyak, ha az erdő biológiai sokfélesége magas szintű.
Boleča doživetja so navadno povezana s slabo samopodobo in strahom. ▸ A fájdalmas élmények általában összefüggésben vannak az alacsony önbecsüléssel és a félelemmel.
Jabolka drugega razreda so navadno cenejša le za 30 do 35 %. ▸ A másodosztályú alma általában csak 30–35 százalékkal olcsóbb.
Sredi julija je bilo do pet stopinj hladneje kot navadno. ▸ Július közepén akár öt fokkal is hűvösebb volt a szokásosnál.
Sopomenke: običajno, ponavadi

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)

neznanka samostalnik
1. (neznana stvar) ▸ ismeretlen, ismeretlen tényezőZa zdaj je vzrok za nesrečo še vedno popolna neznanka. ▸ A baleset oka még mindig ismeretlen.
2. (neznana ženska) ▸ ismeretlen nőŽena pride prej iz službe in najde moža v postelji z neznanko. ▸ A feleség előbb érkezik haza a munkából, és a férjét az ágyban találja egy ismeretlen nővel.

3. matematika (neznano število) ▸ ismeretlen

nikakor in keiner Weise
nikakor ne auf keinen Fall, durchaus nicht, ganz und gar nicht, unter keinen Umständen, um keinen Preis, keinesfalls, keineswegs
nikakor ne prej kot v četrtek: allerfrühestens (am Donnerstag)
to nikakor ne zadošča das langt vorne und hinten nicht

obésiti to hang (up); (človeka) to hang, to gibbet

obésiti na steno to hang up on the wall
obésiti se to hang oneself
morilca so obesili the murderer was hanged
obésiti na kavelj to hang (up) on a hook
obésiti svetilko na strop to suspend a lamp from the ceiling
za pete koga obésiti to hang someone by his heels
obésiti medicino na klin (figurativno) to give up (ali žargon to pack in) medicine
obésiti službo na klin (figurativno) to throw up one's job
naj me obesijo, če... I'll be hanged if...
za to bo obešen he'll swing for that
obésiti komu kaj na vrat (naložiti mu, obremeniti ga) to burden, to saddle someone with something
obésiti komu umor (figurativno) to pin the murder on someone
prej se dam obésiti (figurativno) I'll be hanged first!

obžalováti to regret; to be sorry (for) to repent, to rue; to deplore

obžalujem, da ti ne morem pomagati I'm sorry I can't help you
obžalujem svoje napake I regret my mistakes
prej ali slej bo to obžaloval he will rue it sooner or later
treba je obžalováti, da... it is to be regretted that...
ne obžalováti to have no regrets
bridko boš to obžaloval! you'll be really sorry for this!, you'll bitterly regret this!
ničesar nimam obžalováti I have nothing to be sorry for
obžaloval je svojo nehvaležnost he repented (ali felt remorseful for) his ingratitude
obžalováti svoje besede to regret (ali to repent) one's words
kmalu bo to obžaloval he will soon regret it
obžalujem, da sem to storil (arhaično) I am sorry I did it

od

1. izvor: von (od njega/brata von ihm, vom Bruder, od Keltov von den Kelten; kaplja od dreves es tropft von den Bäumen); del: von (eden od nas einer von uns, nobena od teh slik keins von diesen Bildern)

2. smer: von (od spredaj/zadaj/desne/leve/zgoraj/ spodaj von vorn/hinten/rechts/links/oben/unten, od severa vom Norden); proč: von, von X weg (od kamna vom Stein, od mize vom Tisch); sem: von, von X her (od jezera vom See her); (začenši od) von … aus (od Mannheima naprej von Mannheim aus)

3. časovno: seit (od konca vojne seit Kriegsende); (začenši od) von … an (od petih naprej von fünf Uhr an; figurativno od mladih nog von Jugend an); ab (od petih naprej ab fünf Uhr, od marca ab März); po izvoru: von (od včeraj/prej von gestern/früher)

4. vzrok: vor (trepetati od mraza vor Kälte zittern, bleščati se od čistoče vor Sauberkeit glänzen, trd od strahu starr vor Schreck)

5. v primerjavi: als (večji od mene/te hiše größer als ich/dieses Haus)

6.
od X do Y hoditi, gledati ipd.: von X zu Y
figurativno hoditi od Poncija do Pilata von Pontius zu Pilatus laufen
razdalja, čas: von X bis (zu) Y (od petih do sedmih von fünf bis sieben Uhr, od hotela do jezera vom Hotel bis zum See)

odigráti (-ám) | odigrávati (-am)

A) perf., imperf. suonare; giocare, disputare (una partita); recitare; interpretare (una parte):
pren. odigrati pomembno vlogo essere importante, svolgere un ruolo importante

B) odigráti se (-ám se) | odigrávati se (-am se) perf., imperf. refl. svolgersi; accadere; aver luogo:
dogodek se je odigral malo prej il fatto è accaduto poco fa
pren. tu se je odigrala odločilna bitka qui è stata combattuta la battaglia decisiva