Franja

подговаривать, подговорить pregovarjati koga k čemu, pregovoriti, napelj(ev)ati

сворачивать, своротить proč valiti, odvaliti; premeščati, premestit; (pren.) preobračati, preobrniti, pregovoriti; odbi(ja)ti (z močnim udarcem); v stran kreniti;
с. лошадь okreniti konja s pota;
своротить с ума (vulg.) znoreti

соглашать, согласить (zast.) spravljati v soglasje, spraviti v sklad; spraviti (sprte); pregovarjati, pregovoriti;
соглашаться на что soglašati s čim, privoliti v kaj;
с. с кем в чём soglašati S kom, strinjati še s kom, sporazume(va)ti se s kom, dogovoriti se s kom

убеждать, убедить preprič(ev)ati; pregovarjati, pregovoriti;

уговаривать, уговорить prigovarjati komu, pregovarjati, pregovoriti, dopoved(ov)ati; (gov.) (po)tolažiti;

улещивать/улещать, улестить s prilizovanjem, obljubami pridobi(va)ti zase, pregovoriti

умасливать, умаслить z oljem namazati; (pren.) z lepimi besedami koga pregovarjati, pregovoriti, zase pridobiti

aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod

1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.

2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci.

come round neprehodni glagol
oglasiti se; oddahniti se; dati se pregovoriti; prepričati se; zavedeti se; premisliti se; skušati pridobiti
mornarica obrniti se (veter)

get over prehodni glagol & neprehodni glagol
premagati, preboleti; narediti konec; pridobiti, pregovoriti koga; zvito izvršiti

palaver² [pəlá:və]

1. neprehodni glagol
pogajati se
pogovorno čenčati

2. prehodni glagol
zaničevalno laskati komu; pregovoriti koga (into k)

persuasible ki se da pregovoriti

porépiti pòrēpīm
1. nagovoriti, pregovoriti koga, da odpade od vere: porepiti koga
2. porepiti se odpasti od vere

reason² [ri:zn]

1. neprehodni glagol
razmišljati (about, of, on o)
modrovati, rezonirati, umovati, razumno ali logično misliti; sklepati (from iz)
soditi, razsojati (on o)
diskutirati, debatirati (with z)

to reason about razmišljati o, diskutirati o
it is impossible to reason with him z njim ni mogoče diskutirati (debatirati)
to reason with oneself modrovati pri sebi

2. prehodni glagol
diskutirati, debatirati, razpravljati (o čem), pretresati, razlagati; utemeljiti, motivirati; (logično) premisliti (često up)
razumno, logično izraziti ali formulirati; sklepati, priti do sklepa; z argumenti koga odvrniti (out od)
z razlogi napeljati, pregovoriti koga (into k)

I reasoned him out of his resolution pregovoril sem ga, da je opustil svoj sklep
to reason oneself into sth. figurativno zapičiti, zagristi se v kaj
to reason s.o. into pregovoriti koga k (da kaj napravi)

sklòniti sklȍnīm
I.
1. odstraniti, umakniti: tko je to sklonio?; tko hoće naprijed, mora drugoga da skloni
2. skriti: skloniti što od koga; sklonila je lice rukama
3. spraviti: skloniti jelo na stranu
4. pripraviti koga k čemu, pregovoriti koga: skloniti koga na što
5. skloniti: skloniti glavu pred kim
6. pospraviti: skloniti tanjire sa stola
II. skloniti se
1. umakniti se: skloniti se komu s puta; neke od ustaničkih vođa skloniše se pred Turcima iz Srbije
2. skriti se, poiskati si zavetja: on se sklonio kod svoga prijatelja; skloniti se u zavjetri-nu
3. odločiti se za kaj: skloniti se na što

suādibilis -e (suādēre)

1. puščajoč (dajajoč) se pregovoriti, pregovorljiv: sapientia Vulg.

2. pregovarjajoč: doctrina Aug.

unpersuadable [ʌnpəswéidəbl] pridevnik
ki se ne da pregovoriti ali prepričati; neizprosen

zanéćati zànēćām, zànećkati -ām napeljati, pregovoriti koga, da odkloni, kar si želi

переубеждать, переубедить pregovarjati koga, pregovoriti koga, drugo prepričanje vsiljevati, vsiliti komu

сговорчивый popustljiv, ki se da pregovoriti;
он сговорчив z njim se da pogovoriti