Franja

ви́гин -у ч., pregíb -a m., krivína -e ž., vijúga -e ž.

згин -у ч., pregíb -a m.

перегиб m zagib, pregib; (pren.) pretiravanje

переги́н -у ч., pregíb -a m.

прогиб m (teh.) zvijanje, upogibanje; pregib

Ellenbeuge, die, komolčni pregib

mercurius² -iī, m pregib med tilnikom in hrbtom pri vprežni živini: Veg.

príglavak -āvka m, prìglavak -āvka m
1. anat. pregib stopala
2. stopalo nogavice, ki sega do gležnja: ima sastanaka na kojima se pije čaj, ogovara i pletu priglavci za "siromahe"

saignée [sɛnje] féminin puščanje krvi; puščana kri; pregib med nadlaktjo in podlaktjo; odtočni jarek; figuré, familier (finančna) izguba

ordonner, pratiquer une saignée predpisati, izvesti puščanje krvi
recevoir un coup sur la saignée dobiti udarec v pregib med nadlaktjo in podlaktjo

suf-frāgō -inis, f (sub in frangere)

1. zadnji pregib (zgib) na nogah štirinožcev, včasih tudi ptičev (naspr. armus): Col., Arn. idr., articulum suffraginis contingere (sc. poples) Plin., suffraginum artus in aversum flectunt Plin., aves, ut quadripedes, alas in priora curvant, suffraginem in posteriora Plin., aquilae pedes evellunt in aversum a suffragine ita, ut … Plin.

2. metaf. kot agr. t.t. trtna mladika, rozga: et si suboles, quam rustici suffraginem vocant, radicibus adhaeret, diligenter explantanda ferro Col.

Falte, die, (-, -n) im Stoff, Hautfalte, in Erdschichten: guba; (Knick) pregib; in Falten ziehen nagubati; in Falten legen Stoff: nagubati, Gesicht: namrščiti; Falten werfen gubati se

genū -ūs, n (prim. skr. jánu = gr. γόνυ = got. kniu, lat. geniculum)

1. koleno: PL., PLIN., Q. idr. tu meum generum a genibus reppulisti CI., obnixo genu (abl.) scuto (dat.) N. s kolenom, uprtim na ščit, dumque virent genua H. (v kolenih je namreč telesna in življenjska moč), genua amplexus genibusque volutans haerebat V., per aquam ferme genu (po drugih genus) tenus altam L., genuum orbis O. pogačica, genuum iunctura O. kolenska vez, pregib(ica), fine genus vestem succincta O. do kolena, genu submittere O., CU. spustiti se na kolena, genibus submissa LUCR. spustila se je na kolena, genu ponere O., CU., SEN. TR., koleno pripogniti, ad genua accidere ENN. AP. NON. accidere genibus alicuius L. = alicui ali alicuius ad genua procumbere PETR., EUTR. = provolvi genibus alicuius T. = genibus alicuius se advolvere L. ali advolvi PR., VELL. = advolvi genua alicuius T., AP. na kolena pasti pred kom, poklekniti pred kom (pred koga), aliquem ad genua admittere SUET. pripustiti k pokleku.

2. metaf. kolence na rastl.: genna ferulae PLIN.

Opomba: Nom. sg. m. genus: LUC. AP. NON.; acc. sg. n. genus: CI. (Arat.); acc. sg. n. genum FR.; gen. sg. genuis in dat. sg. genuī ali genū: M.; gen. pl. genuōrum: VITR.; dat. pl. genubus: SEN. TR.; za heksameter neuporabni pl. genua se uporablja V. dvozložno genva: Génva labánt (Aen. V, 432).

komolčn|i (-a, -o)
anatomija komolčni pregib/zgib die Ellenbeuge, Armbeuge
komolčna kost das Mäuschen
komolčna mišica der Knorrenmuskel

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

zgib² moški spol (-a …)

1. tehnika das Gelenk (nihajni Schwinggelenk, vodilni Führungsgelenk, zatezni Kniegelenk); bewegliches Lager
kardanski zgib die Schaltkupplung

2. (pregib) der Falz, die Falzung (paralelni Parallelfalzung), der Knick; v knjigoveštvu: die Stauchfalte

3. tečaj: das Scharnier

4. živalstvo, zoologija pri ptičjem krilu: der Bug

ἰγνῡ́α, ion. -ύη, ἡ [Et. iz ἐγ-γνύα, ἐγ-γνύς, gl. γόνυ] ep. podkolenica, pregib.

πῆχυς, εως, ion. εος, ὁ [Et. idev. bhāag'hu-s, nem. Bug; pl. πήχεις, εων, ion. πήχεες, έων, NT πηχῶν, -εσιν, -εις] 1. komolec, laket, pos. podlakti, roka. 2. komolec (kot mera od komolca do konca prstov = 46 cm), laket, vatel. 3. a) pregib, zgib (kjer sta staknjena oba konca loka); b) pl. zavita konca na liri.