Franja

predstavítev -tve ž predstava, predstavljenje

presentation [prezentéišən] samostalnik
darilo, obdaritev; predstavitev, predstavljanje, uvajanje
medicina demonstracija, pokaz
gledališče (film, radio) uprizoritev, predstava; vročitev (prošnje) predložitev, vložitev
ekonomija predložitev (menice)
medicina otrokova lega v maternici
filozofija, psihologija zaznava, predstava

ekonomija (up)on presentation proti predložitvi
payable on presentation plačljivo na pokaz
presentation copy prezenčna knjiga

presentment [prizéntmənt] samostalnik
prikaz, podajanje, slika
gledališče predstava
pravno vročitev, predložitev; predstavljanje
pravno obtožnica, ki jo sestavi porota, izjava porote pod prisego
filozofija, psihologija predstava

prōpositiō -ōnis, f (prōpōnere)

1. (po)misel, predstava; s subjektnim gen.: animi Ci.; z objektnim gen.: vitae propositio et cogitatio Ci.

2. glavna misel, glavni stavek, tema: Ci. (De oratore 3, 203), Sen. ph.

3. sploh stavek, rek: Q., Gell.

4. (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Q., Corn.

5. pravni(ški) primer (zgled): Icti.

6. obrazložitev, razlaga, navajanje, navedba kakega dejstva (krajša kot narratio): Q.

7. razglas, proglas: Ulp. (Dig.).

rappresentazione f

1. prikaz, upodobitev

2. gled. uprizoritev; predstava; igra:
sacra rappresentazione misterij

3. predstavljanje

4. mat. prikazovanje

raree-show [rɛ́əri:šou] samostalnik
omarica s kukalom, (otroška) panorama
figurativno igra, predstava (na ulici)

rēcita f gled. predstava

representación ženski spol predstava; prošnja, vloga; prikaz(ovanje); utelešenje; zastopstvo, predstavništvo; ugled

representación exclusiva izključno zastopstvo

representation [reprizentéišən] samostalnik
(slikovito) predstavljanje, predstava, predstavitev, prikaz, prikazovanje; utelešenje; slika, opis, opisovanje; zastopanje, zastopstvo
parlament zastopanje, predstavljanje; nadomeščanje (koga, česa); predstavništvo (stalno število predstavnikov); delegacija; reprezentanca; reprezentacija, pomislek, ugovor, protest, očitek, pripomba

representation of interests zastopanje interesov
representation allowance doklada, dodatek za reprezentanco
to make earnest representations imeti resne očitke (ugovore, pripombe, pomisleke)

représentation [rəprezɑ̃tasjɔ̃] féminin predstavljanje, zastopanje, reprozentacija; nadomeščanje; juridique, politique, commerce zastopstvo, predstavništvo; théâtre predstava; predstavitev, prikazovanje, prikaz; položaju ali stanu primeren videz, nastop; reprezentanca

par représentation de sa mère v zastopstvu svoje matere
représentation cinématographique filmska predstava
représentation diplomatique, consulaire diplomatsko, konzularno predstavništvo (auprès de pri)
représentation exelusive (commerce) izključno zastopstvo
représentation juridique pravno zastopstvo
représentation de music-hall varietejska predstava
représentation du peuple, nationale ljudsko, narodno predstavništvo
première représentation d'une pièce prva predstava, premiera gledališke predstave
représentation de gala, en matinée, en soirée gala, matinejska, večerna predstava
allocation féminin pour les frais de représentation doklada za reprezentančne stroške
faire de la représentation opravljati poklic trgovskega potnika

reprezentáre -ări f

1. zastopanje, predstavljanje

2. psih. predstava

reprezentáţie -i f uprizoritev, predstava

séance [seɑ̃s] féminin seja, zasedanje; zborovanje; predstava; delovni čas (ure)

séances du Parlement zasedanje parlamenta
séances pluriel du conseil municipal seje mestnega sveta
séance publique, extraordinaire javna, izredna seja
être en séance zasedati, biti na seji
tenir séance imeti sejo, zasedati
présider une séance predsedovati seji
ouvrir, clore (lever), suspendre la séance začeti, zaključiti, prekiniti sejo
je déclare ouverte la séance (s tem) začenjam sejo
la séance est ouverte, est levée seja se začenja, se zaključi
exclure quelqu'un de la salle pour le reste de la séance odstraniti koga iz dvorane za ostanek seje
(familier) il nous a fait une de ses séances! (ironično) spet nam je priredil predstavo (sceno)!
séance de clôture, inaugurale (d'ouverture), pleinière zaključna, začetna, plenarna seja
séance tenante na seji, v teku seje, figuré takoj
séance de pose chez un peintre poziranje, čas poziranja pri slikarju
séance de gymnastique čas telovadbe, telovadna ura
séance de rayons obsevanje
première séance dans une salle de cinéma prva predstava v kinu

sententia -ae, f (sentīre)

1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

3.
a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).

set-out [sétaut] samostalnik
začetek; razstava, izložba, aranžman, oprema; garnitura, servis (iz porcelana); predstava, zabava, družabna prireditev; zaprega; razburjenje, hrup

a handsome set-out lepo razstavljeno blago

show¹ [šóu]

1. samostalnik
kazanje; razkazovanje, bahanje, demonstracija
pogovorno (gledališka, kino) predstava, revija; izvedba; prizor, pogled; razstava, sejemski prostor; (prazen) sijaj, (svečan) sprevod, parada, svečanost; gledališka ali cirkuška družina
pogovorno šansa, prilika; dviganje rok (pri glasovanju); zunanjost, podoba, nekaj dozdevnega; hlinjenje, pretveza, izgovor; sled
sleng pretep
sleng podjetje, botega, krama
sleng tretje ali boljše mesto pri konjskih dirkah

for show da bi (za vsako ceno) napravili vtis
in show na videz, navidezno
in outward show na zunaj
on show razstavljen, na ogled, ki se more videti
oh, bad show! oh, slabó!
show of teeth režanje
no show of gold niti sledu ne o zlatu
dumb show pantomima
dog-show razstava psov
good show! bravo! sijajno! dobro storjeno!
a grand show veličasten prizor
a show of force demonstracija moči
Lord Mayor's Show svečan sprevod londonskega župana (9. XI.)
she is fond of show ona se rada razkazuje (baha)
there is some show of truth in what you say je nekaj (videza) resnice v tem, kar pravite
under show of helping he was really hindering pod pretvezo da pomaga, je dejansko metal polena pod noge
to make a show of (rage) hliniti, delati se (besnega)
to make a fine show nuditi krasen prizor
our team made (put up) a good show naše moštvo se je dobro izkazalo
to make a sorry show nuditi žalosten pogled
to give away the show, to give the (whole) show away izdati tajnost (slabosti, napake)
to make o.s. understood by dumb show sporazumeti se s kretnjami
give him a fair show! dajte mu pravo priliko!
to put on a show hoteti napraviti vtis, postavljati se
he runs (bosses) the show on vodi vse, on je glava (podjetja itd.)
to pierce beneath the shows of s.th. priti neki stvari do dna
do you think we have got much of a show now? mislite, da se sedaj lahko s čim posebno pohvalimo?
to vote by show of hands glasovati (voliti) z dviganjem rok

2. pridevnik
navidezen, dozdeven; razstaven; igralski, hlinjen

show folk igralci, umetniki
show goodness navidezna dobrota
show house vzorna hiša

simulācrum -ī, n (simulāre)

I.

1. plastična (kipovita) podoba, kip, slika, upodobitev, zlasti kakega božanstva: Lucr., Dianae Ci., patella cum simulacris deorum Ci. s pridvižnimi podobami, z reliefi, z reliefnimi upodobitvami, alii (sc. Galli) immani magnitudine simulacra habent C., omnia simulacra arasque conservavit N., vix positum castris simulacrum (sc. Minervae) V., veterum simulacra deorum O., Apollinis Clarii simulacrum T., statuae et imagines non animorum simulacra, sed corporum Ci., simulacrum Helenae pingere iubere L., simulacra pugnarum picta L., gentium urbiumque nomina ac simulacra Plin., vecta … simulacra montium, fluminum, proeliorum T., ducendum ad sedes simulacrum V. (o trojanskem konju); ad simulacrum alicuius rei po podobi česa, po zgledu česa, po vzoru česa: templi Veneris Suet., caelestium siderum, ignium Fl.; lahko tudi: per litterarum simulacra Sen. ph.

2. lutka, pupa, čeča, narejen možic, možiček: simulacra cerea O., simulacra hominum armata, simulacra illa armatorum Front. —

II. metaf.

1.
a) zrcalna podoba (poseb. v vodi): quid frustra simulacra fugacia captas? O., ut per aquas quae nunc rerum simulacra videmus Lucr.
b) dozdevna podoba (slika), sanjska podoba (slika), podoba (slika) iz sanj: simulacra modis pallentia miris visa sub obscurum noctis V., noctem simulacraque vana timebam O., simulacra inania somni O., inania cervorum simulacra Lucr., in somnis laticum simulacra petit Lucr.
c) pošast, strah: audita simulacra Plin. iun. pripovedke o strahovih.
d) senčna podoba, senca umrlega človeka: quaedam simulacra modis pallentia miris Enn., Lucr., infelix simulacrum atque ipsius umbra Creusae visa mihi ante oculos V., descendunt illac simulacraque functa sepulcris O., simulacra cara parentis O., simulacrum incertum Ap.
e) kot fil. t.t. α) v duhu gledana podoba česa, kake stvari, predstava, odslikava (εἴδωλον): rei simulacrum et imago Lucr., quaecumque ab rebus rerum simulacra recedunt Lucr. β) mnemonična (mnemotehnična) slika (podoba, predstava): ut res ipsas rerum effigies notaret atque, ut locis pro cera, simulacris pro litteris uteremur Ci.
f) portret (oris, orisovanje) značaja, značajski opis, „značajepis“: viri copiosi L.
g) podoba, prispodoba, prilika (nav. imago): hominem quoius rei … similem esse arbitrarer simulacrumque habere Pl.

2. le slika, le podoba, le privid, zgolj posnetek (posnemek, snimek), kopija, imitacija: simulacra virtutis Ci., belli simulacra ciere V., Lucr. navidezen boj, pugnae cient simulacra sub armis V. ali simulacrum ludicrum pugnae L. ali simulacrum navalis pugnae L. ali simulacra proeliorum Gell. manever oz. manevri, simulacrum decurrentis exercitus L., vindemiae T.; occ. navidezna slika, lažna podoba, izmišljena slika (podoba), slepilo, pretveza, privid, zgolj videz, iluzija, senca, fantom: simulacra religionis Ci., haec simulacra sunt auspiciorum, auspicia nullo modo Ci., si denique imaginem iudiciorum aut simulacrum aliquod futurum reliquum credidisset Ci., qui ea simulacra libertatis senatui praebebat T., simulacra inania Q. nebistvene (brezbistvene, prazne) podobe.

species [spí:ši:z] samostalnik
zoologija, botanika vrsta, zvrst, razred; sorta, vrsta; miselna slika, predstava
religija zunanja podoba (kruha in vina)

the species, our species človeški rod, človeštvo
a species of nekak

speciēs -ēi, f (speciō -ere)

A. act.

1. gledanje, videnje, vid, pogled: oculi, acuta Vitr., speciem quo vertimus Lucr. kamor obrnemo (vržemo) oči, kamor usmerimo pogled, non tulit hanc speciem … Coroebus V., speciem doloris ferre non possunt Ci., prima specie admirationem, re explicata risum movent Ci. na prvi pogled, „na prve oči“, non ut primā specie laeta victoria, ita eventu quoque fuit Cu., speciem primam terroris sustinere L. —

B. pass.

I.

1. pogled, videz: insueta L., nova atque inusitata C., summa species (sc. arborum) stantium relinquitur C. prav tako se vidi, kakor da drevesa še stoje, forum comitiumque adornatum ad speciem magnifico ornatu, ad sensum cogitationemque acerbo et lugubri Ci. na pogled, na videz, equus ad speciem honestus Ap., in speciem opus deforme non erat Cu. na pogled, na videz, inque chori ludunt speciem O. kakor pri rajanju, kakor kolo plešoči, in montis speciem curvari O. kakor (kot) gora, praeter speciem stultus es Pl., agro bene culto nihil potest esse specie ornatius Ci. ne more biti videti lepše (lepše na videz, na pogled), decem regum species erat L. videti (jih) je bilo kakor deset kraljev, Vercingetorix … horribilem speciem praebebat C. je bil videti strašen, speciem praebere ridentis L. držati se na smeh, kazati smeh, biti videti, kot da se (kdo) smeji, speciem ignis praebere Cu. biti videti kakor ogenj, tumor … collis habet speciem O. je videti kakor grič; pesn.: neque … specie famaque movetur nec … V. ne meni se več niti za ugled (dostojnost) niti … ; occ. videz, podobnost: Catilina multos viros bonos specie quadam virtutis assimulatae tenebat Ci., similitudinem quandam gerebant speciemque sapientium Ci., speciem boni viri prae se ferre Ci. kazati se dobrega moža, quod speciem haberet honesti Ci.

2. podoba, zunanjost (zlasti spoštovanje vzbujajoča), zunanja podoba, telesni obraz, videz, zunanjščina, postava, pojava, obraz, figura, izgled koga, česa: humana species et figura Ci., divina L., specie caeleste resumptā O., Iuppiter huc specie mortali venit O., mortali specie excelsior iuvenis Val. Max., horum hominum species est honestissima, voluntas vero impudentissima Ci., plurimique ibi a fallaci equitum specie … excepti sunt L., promissa barba et capilli efferaverant speciem oris L., variae species atque ora ferarum V., urbis speciem vidi, hominum mores perspexi parum Pl., duo signa eādem specie ac forma Ci., naves … , quarum et species erat et barbaris inusitatior et … C., navium longarum species … , quae nullae erant, visae L., speciem ac formam similem gerit eius imago Lucr., fortunae principalis species T. podoba knežje visokosti; occ.
a) lepa podoba (postava), lep videz, lepota, kras, krasota, sijaj, sijajnost, (b)lesk, soj, sij, veličanstvo, veličastje, veličastnost, veličina, veličastvo, veličava, dostojanstvo, dostojnost ipd.: Varr. ap. Non., Vitr. idr., bella specie mulier, specie lepida mulier Pl., ut (sc. liberi) … in speciem populo sint Pl., in quibus (sc. viris) … fuit pompa, fuit species, fuit incessus saltem Seplasiā dignus Ci., galeae cristatae, quae speciem magnitudini corporum adderent L., eminebat viribus et specie Cu., cum specie corporis aequaret Hephaestionem Cu., ducit te species H., viribus, ingenio, specie, virtute … extremi primorum H., aetatis (mladostno) specie, dum floreat, uti O., iuvenis species Iuv., vaccae O., equi specie insignes Cu., species candorque caeli Ci., tota (sc. porticus) erat in speciem Poenis digesta columnis Pr., cuius triumpho longe maximam speciem captiva arma praebuere L., praebuerunt speciem triumpho capitibus rasis secuti L. zmagoslavje so poveličevali, regni paterni speciem videre L., species dignitasque populi Romani Ci., adhibere in dicendo speciem L. dostojnost, qui non speciem (sijajnost, blesk) expositionis, sed fidem (verjetnost, verodostojnost) quaerit Q., pulchritudinem ac speciem gloriae adpetebat T.
b) videnje = podoba, prikazen v sanjah, privid: eadem est in somnis species eorum, quae vigilantes videmus Ci., in quiete utrique consuli eadem dicitur visa species viri L., species et umbrae insontis interempti filii L., per nocturnas visa species … agens L., specie, quae per somnum oblata erat Cu., repetit quietis ipsa suae speciem O., voce sua specieque viri turbata soporem excutit O., exortam florentis Homeri speciem lacrimas effundere coepisse Lucr., versatur species ante ora oculosque parentum Sil.; pesn. konkr. podoba, slika, upodobitev, kip, soha: sancta Iovis species, species ex aere vetus Ci. poet.

3. podoba, obraz = videz, navideznost, dozdeva, dozdevek, vtis, (do)zdetje: veritas auspiciorum spreta, species tantum retenta Ci., speciem gloriae, utilitatis habere Ci., formae reapse nullae sunt, speciem autem offerunt Ci., fallaces sunt rerum species, quibus credimus Sen. ph., fraudi imponere aliquam speciem iuris L., speciem ostendere in obsidione perseverantis Cu. delati se, kakor da vztraja pri obleganju, cruentae victoriae speciem facere L. narediti (poskrbeti), da se zdi zmaga krvava, metues … scurrantis speciem praebere H. ogibal se boš videza, da si lizun, ne boš hotel dajati vtisa, da si lizun, specie recti decipi H., primā specie Ci., Cu. na prvi videz, na prvi pogled; s praep.: litteras cum muneris specie misit L.; in speciem na videz (navidez), navidezno, na (prvi) pogled, na oko: praeclara in speciem classis, sed inops et infirma Ci., dilata in speciem actione, re ipsa sublata L.; in specie ali sub specie pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz, pod videzom, pod krinko: sub specie venationis dolus latet Iust. pod videzom lova, pod navideznim lovom, si quis in specie refectionis (sc. viae) deteriorem viam facit Dig.; ad speciem na videz, v slepilo, kot slepilo, kot krinka: Q., Ci., Q. Ci. idr., paucis ad speciem tabernaculis relictis C., ut ad speciem alariis uteretur C. za navidezno vojaško (bojno) vajo; per speciem pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz (navidez, navidezno) za … : per speciem militarium usuum L., per speciem auxilii Byzantiis ferendi, re ipsa ad terrorem regulis Thracum iniciendum L. na videz, da bi … , per speciem alienae fungendae vicis L.; specie tenus Amm. po videzu; pogosto adv. abl. specie na videz (navidez), navidezno, dozdevno: proiecit … specie liberam Demetriadem esse, re vera omnia ad nutum Romanorum fieri L., specie imperii Alexandri V. pod navideznim Aleksandrovim vrhovnim poveljstvom (nadpoveljstvom); z ACI: speciem, quam quaesierat, hosti fecit omnem ibi Romanum exercitum … esse L. je ustvaril pri sovražniku vtis (dozdevo), da … = je naredil (storil, poskrbel), da se je sovražniku dozdevalo (da je sovražnik dobil vtis), da … ; occ. videz = pretveza, krinka, hlinjenje, pretvarjanje, starejše hinek, podtikljaj, zakrivek: cuius rei species erat acceptio frumenti S., per speciem captivorum redimendorum L. pod pretvezo, da … , petito per speciem studiorum scalpro T. češ, za … , veterani … in Raetiam mittuntur specie defendendae provinciae T. pod pretvezo, da bi branili … —

II.

1. kot fil. t.t.
a) predstava, misel, pomisel, pojem, ideja: senatus ille, quem qui ex regibus constare dixit, unus veram speciem Romani senatus cepit L., species, forma et notio boni viri Ci., hanc illi ἰδέαν appellabant, nos recte speciem possumus dicere Ci., inanes (blodne) species anxio animo figurare Cu., qui species alias veris scelerisque tumultu permixtas capiet H.
b) (v)zgled, vzor, ideal: eloquentiae Ci., optima species et quasi figura dicendi Ci., hanc enim speciem libertatis esse, si omnibus, quod quisque vellet, legibus experiri liceret N.
c) vrsta, posamezna vrsta, zvrst, podvrsta (naspr. genus): genus autem est id, quod sui similes communione quadam, specie autem differentes, duas aut plurīs complectitur partes Ci., cum genere idem sit, fit aliud, quod specie differt Ci., singula genera in binas species dividi possunt Varr., esse aliquid genus, esse et speciem Sen. ph., genus quaerimus, ex quo ceterae species suspensae sunt Sen. ph., species nationum Q.; occ. (= casus) posamezen primer: haec species incĭdit Plin. iun., incĭdit talis species, proponitur apud eum species talis Ulp. (Dig.).

2. (posamezen) kos, primerek, komad, vrsta = sorta: species (pl.) argenti Dig., species vestis Dig., ex aliena materia speciem aliquam suo nomine facere Dig.; od tod occ. pl. species posamezne stvari, ki so povezane, npr.
a) blago, roba: annonariae, publicae Cod. I.
b) začimbe, dišave, dodatki, primesi, sestavine, starejše dišečine, mirodije, primeški: Macr., Dig.

Opomba: Gen. sg. speciē ali (po nekaterih izdajah) speciī: Cn. Matius ap. Gell. Gen., dat. in abl. pl. pri klasikih ne najdemo, pogosto pa pri poklas. piscih: specierum Ap., Cael., Cod. I., Char., Macr., Amm.; dat. ali abl. speciebus: Ap., Icti., Tert., M., Sid., Prisc.

spectacle [spɛktaklə] masculin prizor, pogled; (gledališka, kino-) predstava; gledališče, kino; vieilli mizanscena

au spectacle de ob pogledu na
spectacle magnifique, horrible veličasten, strahoten prizor
spectacle donné en matinée, en soirée matineja, večerna predstava
spectacle de music-hall varietejska predstava
revue féminin à grand spectacle razkošna revija
salle féminin de spectacle(s) gledališka dvorana, kinodvorana
aller souvent au spectacle često iti v kino, gledatišče
courir les spectacles zahajati, hoditi v kino, v gledališče
donner en spectacle razkazati, pokazati
(péjoratif) se donner, s'offrir au spectacle (figuré) razkazovati se