Franja

предок m prednik

пре́док -дка ч., prédnik -a m.

родоначальник m praoče, prednik

родонача́льник -а ч., prédnik -a m.

щур m

1. (zool.) krivokljun;

2. (v slovanski mitologiji): prednik

praesul -ulis, m, f (*praesilīre)

1. prvi skakalec (skakalka), prvi plesalec (plesalka), predplesalec (predplesalka), kolovodja, prézul: praesulem sibi non placuisse ludis (pri igrah) Ci., pervulgatum iam illud de praesule Ci.; occ. prézul = vrhovni svečenik (predstojnik, načelnik, vodja) Salijcev (salijskih svečenikov), Marsovih svečenikov, ki so vsako leto med skakanjem ali plesom po mestu nosili ancilije (ancilia): Aur.

2. metaf.
a) pred(stoj)nik (pred(stoj)nica), načelnik (načelnica): Amm., senati Aus., fori Sid., agri Pall.
b) prvak, mojster (v svoji stroki): omnis eloquentiae praesul Prisc.

primogenitor [praimoudžénitə] samostalnik
praded, praoče, najstarejši prednik

pro-avus -ī, m

1. praded: Pl., Ci., Icti. idr.

2. metaf. praded = prednik, praoče: Ci., O., Stat., Iuv. idr., quis proavûm huius ultus est? Cu., vestri proavi Plautinos sales laudavere H.

Rechtsvorgänger, der, Recht pravni prednik, predhodnik

Urahn, der, daljni prednik

Urvater, der, daljni prednik

пращур m daljni prednik

Archemorus -ī, m (Ἀρχέμορος) Arhemor, s pravim imenom Ofelt (Opheltēs), sin nemejskega kralja Likurga; usmrtil ga je zmaj, ker ga je pestunja Hizipila pustila samega, ko je hotela „sedmerici“, ki je šla nad Tebe, pokazati vrelec. Sedmerica mu je dala ime Ἀρχέμορος, „prednik v usodi“, ter njemu na čast ustanovila nemejske igre: Tert., Aus.; to ime je dobil tudi vrelec ali reka Largija (Largia), ki jo je Hizipila pokazala sedmerici: Stat.

daljn|i (-a, -o)

1. krajevno: fern (dežela ein fernes Land)
daljna okolica fernere Umgebung

2. časovno: fern (preteklost/prihodnost ferne Vergangenheit/Zukunft)
bolj daljna prihodnost die fernere Zukunft

3. sorodstvo, znanstvo: entfernt (bratranec/znanec ein entfernter Vetter/Bekannter)
|
v daljnem sorodstvu z entfernt verwandt mit
(širši) sorodstvo: weitläufig

4.
daljni prednik der Urvater
daljni predniki Urahnen množina
| ➞ → oddaljen

davn|i (-a, -o) fern (doba die ferne Zeit, preteklost die ferne Vergangenheit); alt (v davnih časih in alten Zeiten)
davni prednik der Urahn
davni rodovi die Altvorderen množina
pred davnimi leti vor vielen Jahren/vor langen Jahren

dirékten (-tna -o) adj. (neposreden) diretto:
direktna razsvetljava illuminazione diretta, luce diretta
direktni vlak treno diretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. direktna delitev divisione diretta
polit. direktna demokracija democrazia diretta
šol. direktna metoda metodo diretto
alp. direktna smer via diretta
direktni davek imposta diretta
jur. direktni glas voto diretto
lingv. direktni govor discorso diretto
lingv. direktni objekt oggetto diretto
biol. direktni prednik ascendente diretto
rtv. direktni prenos trasmissione diretta, trasmissione in diretta
šport. direktni udarec diretto
astr. direktno gibanje movimento diretto

mūs(i)mō -ōnis, m (gr. μούσμων) neka sardinska žival, menda muflon (Ovis musimon Linn.), prednik domače ovce: Plin.; Rimljani so s tem izrazom označevali neskopljene osle, konje idr.: pretium redimet, qui vendit equum, musimonem Luc. ap. Non., asinum aut musimonem aut arietem Ca. ap. Non., est in Hispania, sed maxime Corsica, non absimile pecori genus musmonum, caprino villo quam pecoris velleri propius, quorum e genere et ovibus natos prisci umbros vocaverunt Plin.

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

stroboscope [strɔbɔskɔp] masculin stroboskop; vrteč se kolut s podobami istega predmeta v zaporednih fazah gibanja

stroboscope ancêtre du cinéma, des dessins animés stroboskop, prednik kina, risanega filma

umbilical [ʌmbílikl] pridevnik
anatomija popkov; srednji, centralen; po materini strani

umbilical chord popkovina
umbilical ancestor prednik po materini strani