Franja

normand, e [nɔrmɑ̃, d] adjectif normandski; normandijski; figuré prebrisan, pretkan, zvit; masculin Normandijec

réconciliation féminin normande navidezna sprava (pomiritev)
réponse féminin de Normand dvoumen odgovor

òvijān -a -o (ijek.), òvejān -a -o (ek.)
1. ovejan: -o žito
2. navihan, pretkan, nabrit, prebrisan: ovijan lopov

paced [péist] pridevnik
določenega koraka; enakomeren; prebrisan, premeten

even-paced enakomernega koraka
slow-paced počasnega koraka
thorough-paced rascal zelo pretkan lopov

perītus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. perior -īrī) izkušen, izveden, podkovan, spreten v (pri) čem, vešč česa, poznavajoč kaj, ki ve (zna) kaj, ki se spozna na kaj, praktičen, praktično usposobljen, iznajdljiv, prebrisan, razboren, razborit, preudaren, subst. strokovnjak, poznavalec, izvedenec, ekspert, praktik: Q., Pr., Sen. ph., Plin. iun., Suet. idr., peritissimi duces C., a peritissimo imperatore dispositi N., in iis rebus callide et perite versari Ci., perite dicere, peritissime venditare Ci.; z objektnim gen.: rerum Ci., linguae L., citharae et cantūs T., peritior rei militaris C., peritissimus belli navalis N., iuris peritus Ci., Gell. pravni izvedenec, pravni strokovnjak, pravoznanec, nandi L., T. izurjen (izkušen) plavalec, tuendae civitatis peritissimus Ci.; z abl.: Paul., Lact., mirabili scientiā bellandi Auct. b. Afr., bello, pluribus artibus Vell., quis iure (= iuris) peritior? Ci., iure peritissimus Aur., Eutr.; opisano: s praep.: de agri culturā peritissimus Varr., sive in amore rudis sive peritus erit Pr., ad respondendum et ad agendum et ad cavendum peritus Ci., ad usum et disciplinam peritus Ci.; z inf.: p. cantare V., urentes oculos inhibere Pr.; z ACI: Fl.; metaf. (o stvareh) umetelno (umetniško) narejen (izdelan), po pravilih umetnosti sestavljen (napisan), praktičen: fabula Aus.

prèvijān -a -o (ijek.), prèvejān -a -o (ek.) prebrisan, pretkan, premeten; -ōst ž prebrisanost, pretkanost, premetenost

putero, putañero vlačugarski; figurativno prebrisan, zvit

raffiné, e [-ne] adjectif prečiščen; fin, negovan; prefinjen, rafiniran (tudi technique); prebrisan, premeten, pretkan, zvit; masculin človek okusa, poznavalec

élégance féminin raffinée skrajna eleganca
sucre masculin, pétrole masculin raffiné rafiniran sladkor, petrolej
nourriture féminin raffinée izbrana, okusna, slastna hrana

ready-witted [rédiwítid] pridevnik
odrezav, ostroumen, domiseln, prebrisan, premeten

retors, e [rətɔr, s] adjectif (na)sukan (sukanec); figuré prebrisan, zvit; masculin sukanec; sukano blago

soie féminin retorse sukana svila, sukanka
paysan masculin, politicien masculin retors prebrisan kmet, politik
homme masculin retors prebrisanec

roublard, e [rublar, d] adjectif, populaire prebrisan, pretkan, lokav; masculin, féminin prebrisanec, -nka

roué, e [rwe] adjectif (nekoč) mučen na kolesu; prebrisan, pretkan; brezobziren; masculin, féminin prebrisanec, -nka; vieilli razuzdanec

roué de coups pretepen

rusé, e [rüze] adjectif zvit, pretkan, lisjaški, prekanjen, prebrisan, zvijačen; masculin pretkanec, lisjak, zvitorepec, prebrisanec

rusé commerce père masculin, rusée commère féminin pretkanec, -nka
c'est une rusée to (ti) je prebrisanka
cet homme est rusé comme un vieux renard ta človek je prebrisan kot star lisjak

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.

sbirro

A) m slabš. policist, kifeljc; birič:
aver faccia, modi da sbirro izgledati, ravnati kot kifeljc
essere furbo quanto sette sbirri biti prebrisan, zvit kot lisica

B) agg. nareč., pog.

1. živ, živahen

2. prebrisan, zvit

scīscō -ere, scīvī, scītum (incoh. k sciō)

I. skušati izvedeti, poizvedeti (poizvedovati): AFR. FR., PAC. FR., ut sciscam, quid velint ACC. AP. NON., ut sciscam, quid velit PL. –

II. metaf.

1. kot publicistični t. t.
a) (o narodu, ljudstvu) odločiti (odločati, odločevati), odrediti (odrejati), vele(va)ti, ukaz(ov)ati, zaukazati (zaukazovati), skleniti (sklepati), dovoliti (dovoljevati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjati, potrjevati): PL. idr., consules populum iure rogaverunt populusque iure scivit CI., quae scisceret plebes aut quae populus iuberet CI.; s finalnim stavkom: tribunus plebis ... plebem rogavit plebesque scivit, ut cum sociis ... pecuniae creditae ius idem quod cum civibus Romanis esset L., Athenienses sciverunt, ut Aeginetis pollices praeciderentur CI., scivere gentis suae more, ne aut pedes venaretur aut ... CU.; z ACI: solem concedere nocti sciscant imbelles SIL.
b) (o posamezniku na ljudski skupščini) odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), glasovati za kaj: primus scivit legem CI., plebis aliquanto eam (sc. rogationem) cupidius scivit L., in lege aut rogatione sciscenda CI.

2. izvedeti, imeti vedenje, poznati, vedeti: ut illi id factum sciscerent PL., quom se excucurrisse illuc frustra sciverit PL., hunc inimicum quia esse sciverunt mihi PL., quae ego scivi ut scires curavi omnia PL. – Od tod adj. pt. pf. scītus 3, adv. -ē

1. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, pameten, prebrisan, premeten: ad eam rem usust hominem astutum, doctum, scitum et callidum PL., non sum scitior, quae hos rogem PL., scitus convivator L. spreten, pomljiv, scita mulier GELL.; z gen.: Nessus scitus vadorum O., Thalia lyrae scita O., pugnandi scitus Q.; z inf.: scitus accendere corda SIL.

2. (o stvareh)
a) pameten, umet(el)en, okusen, fin, prefinjen, rafiniran, izostren, izbran, dovtipen, bister, prodoren, duhovit, prikladen, primeren, ustrezen, pristoječ, dostojen: sermo CI., scitum est ... illud Catonis (sc. dictum) CI. pameten, scitum Passieni oratoris dictum T., scitumque est Schytarum legati (sc. dictum) PLIN. dovtipen, scita vox GELL., oratio optima et scitissima PL., scita nox PL., scite loqui L., capella scite facta CI., scite exornare convivium S. okusno, scite coli L. okusno se oblačiti, scite magis quam probe T. finej(š)e (duhovitej(š)e) kot moralno (nravno), fino, a nemoralno (nenravno), versus scite factus GELL. domišljeno, domiselno; scitum est z inf. pametno je, pametna misel je, pametna (dobra) ideja (zamisel, domislica) je, pameten domislek je: scitum est periculum ex aliis facere TER., scitum est causam conferre in tempus CI.
b) čeden, ličen, mičen, (pre)lep, zal, prikupen, bešter: satis scitum filium mulieris PL., puer TER., satis scita est TER., Iphis PETR., mulierculae formae scitioris LAMP.; subst. pt. pf. scītum -ī, n

1. odredba, sklep, določba, odločba, odločitev: PLIN., ARN., PRUD., FEST. idr. populi scitum CI., N. idr. ali scitum populi L., plebis scitum CI. idr. ali plēbiscītum -ī (= plēbī (gen.) scītum) ukrep, sklep plebsa (plebejcev, navadnega ljudstva), ljudski sklep (naspr. senatūs consultum): CI. idr., scitum plebis L., nulla de eo pupuli scita ... reperiri T.; pogosto kot ixpt. populiscitum, plebiscitum, plebe͡iscitum; v besedni igri: plebis scitum non est scitius PL.; sacra pontificis scitis subiecit L., scita aliorum (= decemvirorum) L., Ctesiphon scitum fecit CI., scita ac iussa nostra (= populi Romani) CI.

2. metaf. filozofski (modroslovski, modroslovni) nauk, filozofsko (modroslovno, učno) pravilo, načelo ipd. (klas. decretum, placitum, dogma = gr. δόγμα): nobis decreta licet appelare vel scita vel placita SEN. PH.

sharp [ša:p]

1. pridevnik
oster, koničast, šiljast, špičast; strm; rezek, kričav, prediren; buden, pazljiv; dober (nos); silovit (spopad); strog, zbadljiv, jedek, hud, bičajoč, sarkastičen; živahen, hiter, brz; bister, bistroumen, iznajdijiv, prebrisan, rafiniran, zvit, lokav, pretkan, premeten, prekanjen; močan, izrazit; spreten, okreten
glasba povišan ali previsok za pol tona
ameriško, sleng pozornost zbujajoč in privlačen (npr. obleka)

a sharp ascent strm vzpon
a sharp boy bister deček
a sharp contrast oster kontrast
as sharp as a needle figurativno zelo bister, bistroumen
as sharp as a razor oster kot britev
a sharp curve oster ovinek (zavoj)
sharp features ostre, izrazite poteze
sharp practices figurativno sleparija, nepošteni triki
sharp set sleng lačen
sharp on time absolutno točen
a sharp tongue oster, nabrušen, strupen jezik
sharp wine kislo vino, cviček
sharp work hitro delo
sharp's the word pogovorno hitro!
he has been too sharp for me figurativno prelisičil me je
to keep a sharp out-look budno paziti, biti budno na straži
this wine is sharp to vino je rezko, kislo
poverty is a sharp weapon figurativno sila kola lomi

2. prislov
vneto, močnó; nenadoma; točno, natančno, pazljivo; naglo, hitro, živahno
glasba povišano za pol tona

at 10 o'clock sharp točno ob desetih
to look sharp ne izgubljati časa
look sharp! hitro!
to stop sharp nenadoma (se) ustaviti
to turn sharp ostro zaviti, napraviti oster ovinek

3. samostalnik
dolga šivalna igla
domačno slepar
pogovorno strokovnjak, poznavalec
glasba za pol tona povišana nota, višaj

4. prehodni glagol
pogovorno prevarati (out of za)
ukaniti, oslepariti, prelisičiti; prislepariti kaj, ukrasti
glasba povišati zapol tona
ameriško previsoko zapeti
neprehodni glagol
slepariti, varati
glasba previsoko peti ali igrati

shifty [šífti] pridevnik (shiftily prislov)
zvit, lokav, prebrisan; spreten, iznajdljiv; (redko) nestalen, spremenljiv, nezanesljiv
sleng nepošten, sumljiv, prikrit

shrewd [šru:d] pridevnik (shrewdly prislov)
pameten, moder, bistroumen, iznajdljiv, razborit, premeten, prebrisan, zvit, pronicav; spreten; subtilen; oster, silovit (bolečina, mraz, veter itd.)

a shrewd blow silovit udarec

sibus 3 (sor. s sapere) bister, bistroumen, ostroumen, prodoren, pameten, prebrisan, premeten, zvit, lokav, zvijačen: nil deconciliare sibus, nisi qui persibus sapis PL. FR., persibus peracutum significare videtur, ut Plautus: „Nihil deconciliare sibus, nisi qui persibus sapis“ FEST.

şirét

I. -uri n vezalka

II. -eátă (-éţi, -éte) adj. premeten, prebrisan, zvit