Franja

черкать/чёркать, черкнуть prečrta(va)ti;
черкни мне пару слов napiši mi hitro nekaj besed

bowdlerize [báudleraiz] prehodni glagol
prečrtati nemoralna mesta v knjigi

cancellō -āre -āvī -ātum (cancer1)

1. premrežiti (premreževati): solum quasi cancellare Col. o vinski trti, ki je prepredena po tleh, cancellata cutis Plin. mrežasta (slonja) koža.

2. kak spis prekrižati, s križem prečrtati: Icti.

isprevláčiti isprèvlāčīm
1. povlačiti: ono što se poseje, treba i branom da se isprevlači
2. večkrat, na več mestih prečrtati: pismo dugo i nemirno napisano, sa puno mrlja od mastila i sa mnogo isprevlačenih redova i riječi

rayar na-, pod-, pre-črtati; črte vleči; napočiti (dan); izkazati se, odlikovati se; ameriška španščina spodbosti (konja); ukrotiti divjega konja

rayar muy alto zelo se izkazati; odlikovati se
al rayar el alba (el día) ob dnevnem svitu
rayar en los 50 (años) biti blizu petdesetih let (starosti)
esto raya en la imposibilidad to meji na nekaj nemogočega, je skoraj nemogoče

scratch out prehodni glagol
zbrisati, zradirati; odstrgati
šport prečrtati (ime konja) na seznamu
Oxford, univerza prečrtati (ime kandidata) na seznamu

to scratch out s.o.'s eyes izpraskati komu oči

biffer [bife] verbe transitif (pre)črtati

biffer toute la page prečrtati vso stran
biffer d'un trait de plume prečrtati s potezo peresa
biffez les indications inutiles prečrtajte, kar ne ustreza

blot² [blɔt] prehodni glagol
umazati, popackati, oskruniti; (s pivnikom) osušiti

to blot out prečrtati, izbrisati; uničiti, zatreti
to blot out one's copy-book pokvariti si glas

cancellare

A) v. tr. (pres. cancēllo)

1. brisati, izbrisati, črtati (tudi pren.):
cancellare una parola izbrisati, prečrtati besedo

2. pren. izbrisati, kasirati; razveljaviti, razveljavljati:
cancellare una sentenza pravo razveljaviti sodbo

B) ➞ cancellarsi v. rifl. (pres. mi cancēllo) izbrisati se, si; izginiti, izginjati (tudi pren.):
cancellarsi dalla mente izbrisati si iz spomina, iz uma

čŕtati (-am)

A) imperf. ➞ začrtati, prečrtati

1. rigare, tracciare righe:
solze so mu črtale lice lacrime gli rigavano il volto

2. cancellare

3. delineare, tratteggiare, descrivere

B) čŕtati se (-am se) imperf. refl. delinearsi, disegnarsi

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

frego m (pl. -ghi) črta, poteza, čačka:
fare un frego sul quaderno napraviti čačko na zvezek
tirare un frego su qcs., dar di frego a qcs. prečrtati, zbrisati kaj

línea ženski spol črta; vrsta, vrstica; ekvator, ravnik; linija, proga; cilj

línea aérea zračna črta
línea de batalla vojna črta
línea de circunvalación krožna železniška proga
línea colateral stranska linija (sorodstva)
línea curva krivulja
línea directriz črta vodnica
línea divisoria mejna črta
línea férrea, línea de ferrocarril železniška proga, železnica
línea interurbana predmestna proga
línea secundaria stranska proga
en línea recta v ravni črti
tirar una línea potegniti črto
cruzar con una línea prečrtati
leer entre líneas čitati med vrsticami

neustrezen, neustrezajoč no correspondiente, inadecuado, inconveniente al caso

v neustreznem trenutku en el momento inoportuno
prečrtati, kar je neustreznno táchese lo que no interese

neustrézen impropre, qui ne convient pas, qui ne correspond pas, mauvais

neustrezno prečrtati biffer (ali rayer) la mention inutile

ob-lītterō -āre -āvī -ātum (ob in līttera = kaj napisanega premazati, prečrtati, izbrisati) od tod metaf. iz spomina (iz)brisati, potisniti (potiskati) v pozabo, pahniti (pehati) v pozabo, povzročiti (povzročati), narediti (delati), (po)skrbeti da se kaj pozabi: nec (sc. mandata) ulla oblitteret aetas Cat., rem silentio oblitteravit Suet., (sc. consul) adversam pugnam prosperā oblitteravit L., publici beneficii mei memoriā privatam offensionem oblitterarunt Ci.; nav. pass. oblitterari v pozabo preiti (prehajati), pozabiti (pozabljati) se: Sen. tr., Q. idr., inimicitiae Pelopidum exstinctae iam atque oblitteratae Acc., res prope iam oblitterata L. pozabljena, nondum oblitteratā memoriā belli L. vojna še ni bila pozabljena, oblitterata aerarii nomina T. pozabljene terjatve državne zakladnice (pozabljeni dolgovi pri državni zakladnici).

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

penna f

1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci

3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat

5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

6. kljun (pri kladivu)

7. pero (pri puščici)

8. glasba trzalica, plektron

9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki

prečrtávati (-am) imperf. glej prečrtati | prečrtavati

Strich¹ (-/e/s, -e) črta, klein: črtica; (Streifen) proga; (Zone) pas, predel; Tierkunde von Vögeln: jata; selitev; (Gedankenstrich) pomišljaj; mit etwas: poteza; bei Geweben: smer niti; einen Strich machen potegniti črto (unter pod) ; einen dicken Strich machen (unter) figurativ odločno narediti konec z; nur noch ein Strich sein biti čisto shujšan; noch keinen Strich getan haben ne imeti še nič narejenega;
auf: noch auf dem Strich gehen können še lahko iti naravnost (kljub alkoholu); auf den Strich schicken poslati na cesto (v prostitucijo);
durch: einen Strich durch etwas machen prečrtati kaj; einen Strich durch die Rechnung machen figurativ prekrižati račune;
gegen: gegen den Strich gehen jemandem biti zoper dlako (komu), ne ugajati; nach Strich und Faden po vseh pravilih;
unter: unter dem Strich pod črto; na koncu vsega; in der Zeitung: v podlistku; unterm Strich sein biti pod kritiko;
wider: wider den Strich gehen biti zoper dlako, ne ugajati