Franja

розпові́сти́ -ві́м док., povédati povém dov., práviti -im nedov., dov.

apnáriti -im praviti vapno, kreč

béliti -im i belíti belim
I.
1. bijeliti (be-), krečiti: beliti hišo, stene, z apnom
2. bijeliti: sneg beli gore; beliti platno, perilo; leta mu belijo lase
3. praviti brige: otroci mu belijo glavo
4. on si beli glavo s tem problemom
on razbija sebi glavu tim problemom; v šolah si beliti glavo
mukom sticati znanje u školi
5. bijeliti, guliti, skidati koru: beliti palico z nožem; beliti krompir, jabolko
6. skidati kožu: beliti prašiča
7. komušati: beliti koruzo
II. beliti se
1. bijeljeti se (bele-): hiša se beli med drevjem, na vrhovih se beli prvi sneg
2. sijedjeti (sede-): lasje se mu belijo

bíksati -am nisko razg.
1. voštiti, laštiti: biksati čevlje, parket
2. ludovati, praviti gluposti, avanture: žena mu ga biksa

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

čŕtati -am
I.
1. špartati, špartati, crtati vodoravne i okomite linije: črtati papir
2. crtati, praviti crte: črtati s kredo po tabli
3. svrš. i nesvrš. precrtati, precrtavati: učitelj je črtal nepotrebno besedo
precrtao je; pisal je, črtal in dostavljal
precrtavao je
4. opisivati, prikazivati: pisec mojstrsko črta in popisuje boj
II. črtati se: planine se črtajo na svetlem ozadju
planine se naziru na svijetloj (svet-) pozadini

čŕtkati -am
1. crtkati, praviti isprekidanu liniju
2. šrafirati

dérouiller [-ruje] verbe transitif očistiti od rje; figuré na praviti zopet gibčno, okretno, razgibati; ugladiti; populaire na-, pretepsti; verbe intransitif biti tepen, dobiti batine

dérouiller un canon de fusil očistiti puškino cev od rje
se dérouiller les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
(populaire) dérouiller la gueule à quelqu'un komu gobec razbiti
il s'est fait dérouiller premikastili so ga
qu'est-ce qu'il a dérouillé! ali jih (= batine) je dobil!

drobtíniti -im mrviti, praviti mrvice: drobtiniti kruh

družbováti -ujem drugovati, praviti društvo komu: družbovati bolniku

duhovíčiti -im pejor. posipati jevtine duhovitosti, usiljavati se na duhovitosti, bezuspješno (-peš-) se praviti duhovitim: duhovičiti z obrabljenimi frazami

éntlati -am (nj. endeln) endlati, endlovati, opšivati, praviti rubove na ženskim ručnim radovima, rubiti, ivičiti: entlati rob obleke

fugírati -am fugirati, načiniti, praviti fuge, fugne izmedu dviju opeka, dviju pločica: fugirati zid

gípsati -am razg. gipsati, gipsovati, gipsirati, raditi u gipsu, praviti zavoje od gipsa

gnezdíti -im
1. gnijezditi, gnezditi, praviti gnijezdo: pod streho gnezdi lastovka
2. gnijezditi se: nekatere ptice gnezdijo dvakrat na leto

gubánčiti -im
I. borati, praviti bore, nabirati: gubančiti čelo
mrštiti čelo
II. gubančiti se borati se, dobivati bore, nabirati se: na vratu se ji gubanči koža

gúbati -am
I. borati, praviti bore, nabirati: gubati čelo
mrštiti čelo
II. gubati se borati se, dobivati bore, nabirati se: na vratu se ji guba koža; listje se guba od vročine

hlíniti -im
I. hiniti, glumiti, simulirati: hliniti bolezen, svetost
II. hliniti se pretvarati se, prenemagati se, prenavljati se, zavaravati, licemjeriti (-mer-), praviti se: ni tako dober, kakor se hlini; v obraz se ti hlini, za hrbtom pa te opravlja

imenítiti se -im se praviti se otmjenim, praviti se velikim gospodinom, razmetati se otmjenošću (-men-)

iméti imam, imej imejte, imel unela, imajoč
I.
1. imati: imeti hišo, dom; imeti kaj soli v glavi
biti pametan; imeti srečo; imeti zaslužek
zarađivati; imeti oblast v svojih rokah
imati vlast u svojim rukama; imeti veliko opraviti
imati mnogo posla, biti veoma zauzet; imeti vsega dovolj
imati svega u izobilju; imeti več sreče kot pameti; vem, s kom imam opraviti
znam s kim imam posla
2. držati: imeti konje, govor, študente na stanovanju
3. držati, smatrati: imeti koga za poštenjaka, za nedolžnega
4. imeti koga za norca držati koga za budalu, praviti koga budalom, sprdati se s kim; imeti ga pod kapo
biti nakićen, biti pripit, biti nakresan, iluminiran; imeti mlade
okotiti se, ošteniti se, oprasiti se, oteliti se, oždrijebiti (-ždreb-) se; imeti s kom prepir
svađati se s kim; imeti koga rad
voljeti (-le-) koga; imeti koga v čislih
cijeniti (cen-) koga; imeti koga trdo, v strahu
držati koga u zaptu; ima me, da bi zaspal
spava mi se
5. morati: imaš priti o pravem času
6. moći: mi imaš posoditi kaj denarja
možeš li mi pozajmiti
II. imeti se: kako se imaš
kako si, kako živiš; dobro se imej
budi zdrav, budi sretan, budi srećan, dobro se provedi
III. ne imeti
nemati: nimam ti kaj povedati
nemam šta da ti kažem; nimaš mu kaj očitati
ti nisi pozvan da ga prekoravaš