Franja

droit [drɔit] samostalnik
pravno pravica

droits of Admiralty pravica britanskega ministrstva za mornarico do sovražnih ladij

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

equity [ékwiti] samostalnik
pravica, nepristranost, pravičnost

in equity po pravici

facoltà f

1. zmožnost, sposobnost, moč, zmogljivost:
facoltà mentali umske sposobnosti, duševne zmogljivosti

2. moč, pravica; dovoljenje:
ha la facoltà di punirvi pravico vas ima kaznovati

3. fakulteta:
facoltà di giurisprudenza pravna fakulteta
facoltà di economia ekonomska fakulteta
facoltà di lettere (e filosofia) filozofska fakulteta
facoltà di ingegneria tehniška fakulteta
facoltà di medicina medicinska fakulteta

4. pl. imetje, sredstva, materialne zmožnosti

factio -ōnis, f (facere)

1. počenjanje, početje, ravnanje: quae haec factio est? Pl.; v slabem pomenu: zlobno delovanje, spletkarstvo, kovarstvo, rovarjenje: Cassian.; meton. pravica kaj storiti: factionem testamenti non habet Ci. nima pravice -, ne sme delati oporoke, cui testamenti f. nulla est Ci.

2. sklenitev, združitev s kom v skupno delovanje; meton. zveza, družba, druščina, prijateljstvo, privrženci, ločina: utrinde iram, utrinde factiones tibi pares Ca. fr. prijateljstva, druščine, cum vostris nostra non est aequa factio Pl. privrženci = sorodstvo, alia (medicorum) factio coepit in Sicilia Plin. ločina, eiusmodi factiones Plin. iun. združitve = bratovščine, „cehi“, auferetur factio lascivientium Vulg. družba.

3. occ. politično strankarsko delovanje, strankarske spletke, strankarstvo: Vell., sine factione officia amicis praestanda esse N. brez strankarskih ozirov, nepristransko, per vim et factionem Ci. s silo (nasiljem) in strankarskim spletkarjenjem (kovarstvom), haec inter bonos amicitia est, inter malos (svojatjo) f. S. nobilitas factione magis pollebat S. s svojimi spletkami, in singulis domibus factiones sunt C., factionum partes Ph. ločitve strank = ločene stranke; meton. (politična) stranka: Suet., Ap., Iust., Tert.; ernat Athenis duae factiones N., f. paucorum (v pomenu gr. ὀλιγαρχία).
b) vstaja, upor, zarota: f. militaris Eutr. vojaški upor, vstaja vojakov; meton. uporniška (vstajniška) drhal, strankarska tolpa: Eutr.
c) gledališka svojat, „klika“ = privrženci, pokrovitelji igralcev v gledališču in cirkusu: Suet.; tudi oddelek (družba, tovarištvo, tovarišija) α) pantomimikov: Petr. β) dirkačev z vozovi v cirkusu; v Rimu so bile štiri take (po svojih barvah imenovane) družbe: albata, russata, veneta, prasina Suet., domini factionum (= factionarii) Suet., Lamp.

facultad ženski spol moč, oblast, zmožnost; odobritev, pravica; fakulteta

facultad de cazar pravica lova
facultad de Filosofía y Letras filozofska fakulteta
facultad de leyes, facultad de jurisprudencia pravna fakulteta
facultad de medicina medicinska fakulteta
tener facultad imeti pooblastilo, biti upravičen
recobrar sus facultades spet k sebi priti

faculté [fakülte] féminin zmožnost, sposobnost, moč; lastnost, svojstvo, talent, dar; možnost, prostost, pravica, upravičenost; fakulteta; pluriel premoženje, posest, marine tovor

faculté d'adaptation prilagoditvena zmožnost
faculté combinatrice kombinacijski dar
facultés intellectuelles umstvene sposobnosti
faculté d'orientation orientacijska zmožnost
faculté de rachat pravica do zopetnega odkupa
de travail delovna zmožnost
faculté de droit, de médecine, des lettres, des sciences pravna, medicinska, filozofska, prirodoslovna fakulteta
la Faculté medicinska fakulteta, zdravniki
aller à la faculté iti, vpisati se na fakulteto
avoir de brillantes facultés biti zelo talentiran
ne plus avoir toutes ses facultés umsko oslabeti, postati senilen
ne pas jouir de toutes ses facultés anormalno se obnašati

fās, le nom. in acc. sg. n. (fārī, fās torej pravzaprav pomeni „izrek“ (zlasti božji ali sodniški), od tod „božje pravo“)

1. (božje) pravo, (božja) pravica, božja zapoved, božji zakon: Stat., Suet., Fl., contra ius fasque Ci., S. zoper človeško in božje pravo, ius ac fas omne delere Ci. človeško in božjo pravico, fas et iura sinunt V., ubi ius et fas crederent coli L., ius fasque exuere T.; pooseb. audiat fas! L., fas omne mundi Sen. tr. = vsi bogovi, prima deûm Fas, quae Themis est Grais Aus.; occ. (kar je usojeno =) usoda: fas obstat V., nec fas aut ille sinit regnator Olympi V.; poseb. fas est z inf. ali ACI = usojeno je: si cadere fas est O., illic fas (est) regna resurgere Troiae V., me natam nulli veterum sociare procorum fas erat V.

2. metaf. kar se po božjem pravu sme ali mora = (sveto) pravo, (sveta) pravica, (sveta) dolžnost: Pl., Q., Plin. iun., Suet., Fl., Amm., in ea praetura idem iste fas violavit Ci., noctu introferri solitus est Verres ad mulierem nuptam … contra fas Ci., omne f. abrumpere V., ubi fas versum atque nefas V., per omne fas ac nefas aliquem sequi L. v dobrem in slabem, ultra fas trepidare H. več kot je prav, — dopustno, fas nefasque convertere H. ali confundere O., per omne fas ac nefas ruere Lucan. vse pravo z nogami teptati, fas disciplinae T., neque fas neque fidem pensi habere T., id fas armorum et ius hostium est T., fas (= ius) gentium T., praeter bellantium fas Iust.

3. fas est (prim. gr. ὅσιόν ἐστι)
a) dolžnosti primerno je, dovoljeno je, pristojno (pristoječe) je, spodobno je, koristno je, prav je, sme se, spodobi se: Ter., ea … mater Habiti … generi sui, contra, quam fas erat, amore capta Ci., neque id, quoad fas fuit, dedicavit Ci., quod aut per naturam fas esset aut per leges liceret Ci., sicut fas iusque est L. kakor je dovoljeno in prav, quā (kolikor) fas est O., si fas est Cat., si licet et fas est Lucan.; z dvema sup.: si hoc fas est dictu Ci.; z inf.: Pl., Pers., Val. Fl., Plin. iun., Stat., Suet., anserem gustare fas (esse) non putant C. imajo (štejejo) za nedopustno (prepovedano), petens precibus, ut contra intueri fas esset L., quos vati fas appelare piumque est O. sveta dolžnost, si componere magnis parva mihi fas est O., neque enim succedere tecta fas habet O., neque fas Tiberio infringere dicta eius (sc. Augusti) T.; z ACI: populum Romanum servire fas non est Ci., si hoc eos nomine appellari fas est Ci., fas est nos parcere genti V.; elipt.: quando rex comilitiavit, fas (sc. est iudicia haberi) Varr.
b) mogoče (možno) je: negabas fas esse duo consules esse in hac civitate inimicos rei publ. Ci., non esse fas Germanos superare, si … C., quem (Messapum) neque fas igni cuiquam nec sternere ferro V., sive id contingere fas est.

Gerechtigkeit, die, pravičnost (tudi Recht, Philosophie); Recht pravica (Weidegerechtigkeit pravica paše); Gerechtigkeit üben ravnati pravično; jemandem/einer Sache Gerechtigkeit widerfahren lassen biti pravičen do (koga/česa)

giustizia f

1. pravičnost, pravica:
operare secondo giustizia ravnati po pravici, pravično
amministrare la giustizia pren. deliti pravico
Ministero di grazia e giustizia Ministrstvo za pravosodje
fare giustizia da se pren. vzeti pravico v svoje roke
fare giustizia di un libro pren. oceniti knjigo brez dlake na jeziku
giustizia è fatta pren. pravici je zadoščeno, kazen je izvršena

2. sodišče, sodna oblast:
corte di giustizia sodišče
palazzo di giustizia sodna palača
assicurare qcn. alla giustizia koga izročiti pravici
essere ricercato dalla giustizia biti na begu pred pravico

hȁk m (t. hak, ar.)
1. agrarna dajatev tlačana fevdalcu
2. pravica, kar se po pravici zahteva: ja uzimam samo svoj hak
3. hak mu je zaslužil je, kar je dobil; doći kome -a dial. priti komu do živega

interest¹ [íntrist] samostalnik
interes, zanimanje (in za)
udeležba; važnost, pomen
ekonomija udeležba, delež, pravica do deleža (in)
ekonomija, (samo ednina) obresti; vpliv (with na)
oblast (with nad)
prid, korist, dobiček
pravno pravica, zahteva (in)

interest account obrestni račun
simple interest navadne obresti
compound interest obrestne obresti
interest charged franko obresti
interest due zamudne obresti
ex interest, free of interest brez obresti
interest from (ali on) capital obresti od kapitala
and (ali plus) interest z obrestmi
to charge interest zaračunati obresti
interest on debit balances debetne obresti
interest rate obrestna mera
interest pro and contra obresti na dolg in imetje
to bear (ali carry, pay, yield) interest obrestovati se
to lend out money at interest posojati denar z obrestmi
figurativno to return s.th. with interest vrniti kaj z obrestmi
controlling interest odločilna udeležba kapitala
the banking interest bančni krogi
the business interests poslovni svet
the landed interest veleposestniki
the shipping interest lastniki ladij
the interests interesenti
to be in (ali to) s.o.'s interest biti komu v korist
to be of interest to biti zanimiv za, mikati koga
of great interest zelo važen
of little interest malopomemben
to look after one's own interests skrbeti za svojo korist
in your interest vam v korist
to study the interest of s.o. imeti korist nekoga pred očmi
a matter of interest važna zadeva
to have an interest in s.th. imeti delež v čem
to take an interest in sth. zanimati se za kaj, potegovati se za kaj
to make interest with s.o. vplivati na koga
to have interest with s.o. imeti vpliv pri kom
to excite s.o.'s interest zbuditi zanimanje pri kom
to obtain s.th. through interest with s.o. dobiti kaj po zvezah
to use one's interest with one for s.o. zavzeti se za koga pri kom
politika sphere of interest interesna sfera

iūs², iūris, n (stlat. jous, prvotno ievos, potem iovos, gen. iovesis, iz tega iūs, iūris po sinkopi; prim.: lat. iūstus, iūrgō)

1. (človeško) pravo (naspr. fās božje pravo), zakonilo, (pravno) ustanovilo (določilo), pravda: omnia humanitatis iura violare Ci., iura dare H., V. ustavo dati, principia iuris Ci., ius anceps novi, causas defendere possum H., ius ac fas colere L., ius ac fas omne delere Ci., contra ius fasque Ci., S., hoc fas ac iura sinunt V., ius bonumque (pravo in pravičnost) apud eos non legibus magis quam naturā valebat S., condere nova iura L., natus in libero populo inter iura legesque L., ius discere Aug. učiti se pravo(znanstvo) (v Rimu); occ. (kolekt.)
a) pravna ustanovila (določila), zbirka zakonov: ius Flavianum Ci. (fasti in legis actiones, ki jih je l. 304 zapisal Gnej Flavij).
b) pravni nazori, pravna pravila, pravo: ius gentium Ci. mednarodno pravo, ius civile Ci. državljansko pravo, ius publicum H. državno pravo, ius hominum Ci. naravno pravo, ius praetorium Ci. od pretorjev izdana pravna pravila, ius humanum et divinum Ci., S., ius necessitudinis Suet., omnium iurum atque legum fictor Pl., iure nostro Ci. po našem (rimskem) pravu, iure agere cum aliquo Ci. proti komu sodno postopati, s tožbo prijeti ga, vložiti tožbo proti komu.

2. occ. pravica (kot predmet sodne razsodbe): quod is, qui bellum geret, imperavit, id ius ratumque esto Ci. bodi pravnomočno, summum ius, summa inuiria Ci. (iz Ter.), ius dicere Ci. ali reddere L. ali pesn. iura dare O. izreči (izrekati) sodbo, soditi, razsoditi (razsojati), deliti pravico, iure uti Ci. strogo po zakonu ravnati, ius petere Ci. razsodbo zahtevati, de iure respondere Ci. dajati pravne odgovore, populis aequata duobus iura O., regia iura Quiriti O.

3. meton.
a) sodišče (kot kraj): Pl., in ius de suā re numquam ivit N., in ius adiit Ci., in ius vocare Ci., (adversarius eum) rapit in ius H. ga vleče pred sodišče, in ius ambulare Ter.
b) pravne zahteve, pravna pravica, nadpravica, predpravica, svoboščina: ius suum armis exsequi C., ius suum retinere Ci., populus Rom. ius suum recuperabit Ci., ius suum persequi Ci. uveljaviti (uveljavljati), de suo iure cedere Ci., suo iure decedere L., ius suum tenere, obtinere Ci., omnia pro suo iure agere Ter. strogo se držati svoje pravice, ius dare alicui rei Sen. ph., Lucan. stvari pomagati do pravice, dovoliti kaj, iura communia Ci. enake pravice, iura (ius) belli Ci.; ius est (z inf.) prav je, dovoljeno je, sme se, pravično je: Cat. fr., Ci., L., Suet.; (z ACI): Ter.; alicui ius est (z inf.) nekdo ima pravico, za nekoga je prav(ično), dovoljeno mu je, sme: Ci., V., H., O.; tako tudi istuc ius est ali meum ius est (z ut s cj.): Pl., Ter.; z objektnim gen.: ius auxilii, agendi cum plebe, materiae caedendae, sententiae dicendae L., ius emendi Q., ius muneris O. pravica darovanja, spolium iuris mei O. do katerega imam pravico, ki mi pristoji; pesn.: ius caeli O. pravica do … ; s subjektnim gen.: implorare iura libertatis Ci. pravice svobodnjakov, auspiciorum iura turbare Ci.

4. occ.
a) pravica = moč, oblast: sui iuris esse Ci. biti samosvoj, biti samostojen, in paucorum ius atque dicionem concedere S., ius de tergo ac vita habere L. imeti oblast nad kaznovanjem in smrtjo, aliquem proprii iuris facere Iust. samostojnega narediti; toda: aliquem sui iuris facere Vell. koga podjarmiti, podvreči si; tako tudi: tot undique gentes iuris habere sui velle Lucan. podvreči si, hoteti spraviti pod svojo oblast; pesn.: ius et moderamen equorum O.; tudi ius in aequora O. nad morjem.
b) (kolekt.) pravno stanje: eodem iure sunt, quo fuerunt Ci., uxores eodem sunt iure, quo viri Ci., iura coniugalia O., muliebria L.; v političnem smislu: civitas optimo iure Ci. polnopravna, ius Latii (Latinum) T. omejeno pravno stanje latinskih poldržavljanov.

5. abl. iūre po pravici: si iure posses eum accusare Ci., admissus est nemo; iure id quidem Ci., suo iure Ennius sanctos adpellat poëtas Ci. po vsej pravici, id ei merito atque optimo iure contigit Ci., iusto iure L.

6. iūs iūrandum jur. t. t. (pravnomočna) prisega: est ius iurandum adfirmatio religiosa Ci., Galli ius iurandum sibi datum esse dixerunt Ci., tirones iure iurando accepto (ko se jim je priseglo) nihil iis nocituros hostes se Otacilio dediderunt C., ius iurandum concipere T. obrazec za prisego napisati, iure iurando interposito L. po … , inter se fidem et ius iurandum dare C., ius iurandum offerre, ius iurandum oblatum non recipere Q., ius iur. ab adversario exigere aut recusare Q., ius iur. remittere Icti., magnā voce iurare verissimum pulcherrimumque ius iur. Ci., praestare more sollemni ius iurandum Plin. iun., agere de uxoribus sollemne ius iur. Gell., ius iur. servare N., conservare Ci., N., violare Ci., ius iur. alicui praeire Plin. iun. narekovati, fidem astringere iure iurando Ci., psephismata iure iurando constricta Ci., se iure iur. constringere Lamp.; tudi ločeno: ius igitur iurandum Ci., iurisque iurandi Ci.

Opomba: Dat. sg. iūre v stari formuli iure dicundo: L., Suet., Gell.; gen. pl. iurum: Pl., Cat. fr.

iūstus 3, adv. -ē (prvotno iovestos iz iovos, iovesis, stare oblike za iūs, kakor fūnestus, scelestus iz fūnus, scelus, prim. ius 2; iustus iz iovestus po sinkopi) pravičen, in sicer

1. (subjektivno) pravičen, pošten, ki prav(ično) misli, pravomiseln, prav(ično) misleč: Pompeius, vir iustissimus Ci., iustissimus iudex Ci., homo fortis, iustus, severus Ci., iustus in socios Ci., iuste et legitime imperare Ci., quanto id hominum consuetudine facilius fieri potuerit et iustius? Ci.; subst. iūstus -ī, m pravičnik: H., O., Eccl., Aristides iustus appellatus est N. Aristidu so nadeli vzdevek „pravičnik“.

2. (objektivno) praven, pravden, soden, pravičen, postaven, zakonit: ei ante iniusta poena luenda est quam iusta repetenda Ci., iusta uxor (mater familias) Ci., L., vita multis iustis suppliciis erepta Ci., iusto cum imperio in provinciam venit Ci., si causa iusta est Ci., iustum bellum Ci., imperium C., matrimonium Suet., liberi Icti. iz zakonite zakonske zveze, hostis Ci. ki ima pravico vojskovati se; subst. iūstum -ī, n pravo, pravica: iustum colere Ci., quam multa, iusta iniusta (bodisi pravo ali nepravo) fiunt moribus Ter.

3. metaf.
a) pravičen = utemeljen, z razlogi (vzroki) dobro podkrepljen (podstavljen), dobro utrjen, tehten, obstojen, zadosten: triumphus Ci. zaslužen, honores Ci., preces O., T., lacrimae O.; zlasti pri abstr. subst.: querimonia, odium, dolor, iracundia Ci., dat tibi iustam excusationem Ci., iustus timor Hirt., ira O., metus Ulp. (Dig.); pogosto iusta causa Ci., Ulp. utemeljen vzrok, npr. coniungendae necessitudinis Ci., iuste timere O. po pravici, upravičeno, lacrimae tam iuste cadentes Sen. ph., tanto reprehendi iustius illis H., at hoc ipsum, inquies, inique facis; immo iustissime Ci., ut in hunc transferri iustissime possit Q., ii qui iustissime in utero sunt Gell. popolnoma ob pravem času.
b) pravilen, pravi, reden: altitudo C., iustum iter conficere Ci., iustos annos peragere O., proelium L., iusta ac recta acies L., victoria Ci., numerus L., exercitus L. polnoštevilna, arma L., reditus T., amnis L., eloquentia Ci., volumina Vell., iusto iure L. po vsej pravici, z vso pravico; v abl. n. subst.: ulterius (plus) iusto O., H. več kakor je prav, čez mero = gravius iusto (dolere) O., H., Val. Max., Sen. ph., longior iusto O., praeter iustum Lucr. preveč.

4. subst. iūsta -ōrum, n kar se spodobi, kar komu gre, dolžnost, pravi (pristoječi) običaji, pravi obredi, prave slovesnosti (svečanosti), pravo stanje: servis iusta praebere Ci., omnia iusta solvere Ci. izpolniti, iusta tua Ter. pravica, nisi omnia iusta perceperit (vitis), ad ultimam redigitur maciem Col., iusta militaria L., ludorum Ci., omnia iusta perficere L., iusta piae dare debita terrae Pr. dolžni dar, darilo; zlasti o pogrebnem slavju: iustis funebribus confectis L., iusta exsequiarum Ci., illi more regio iusta magnifice fecerant S., iusta solvere funeri paterno Ci., iusta fratri persolvere Cu., iusta peragere Plin., ad praestanda ei iusta omnes esse coituros Cu., avis positis iusta ferre (dare) O.

justice [džʌ́stis] samostalnik
pravičnost (to do)
zakonitost, upravičenost, utemeljenost; pravica; sodišče, sodnik

Court of Justice sodišče, sodnija
High Court of Justice vrhovno sodišče
Lord Chief of Justice vrhovni sodnik
Justice of the Peace mirovni sodnik
to administer justice deliti pravico, soditi
to bring s.o. to justice kaznovati koga, pripeljati koga pred sodnika
to flee from justice bežati pred roko pravice
to complain with justice s pravico se pritožiti
the justice of a claim upravičenost zahteve
to do justice to izkazati komu pravico; dati polno priznanje (tudi hrani, pijači)
to do o.s. justice izkazati se, pokazati, kaj kdo zna
in justice po zakonu, po pravici
in justice to pravici na ljubo
in justice to him če smo pravični do njega
in simple justice kot je pošteno in prav
justice was done pravici je bilo zadoščeno

justice [žüstis] féminin pravica, pravičnost; pravosodje; sodišče; justično ministrstvo

cour féminin de justice sodni dvor
palais masculin de justice sodna palača
erreur féminin de justice sodna pomota
repris masculin de justice predkaznovana oseba
en justice pred sodiščem
appeler, citer en justice pozvati pred sodišče
avoir la justice de son côté imeti pravico na svoji strani
avoir maille à partir avec la justice priti pred sodišče zaradi kakega prestopka; imeti posla s sodiščem
déférer, traduire quelqu'un en justice izročiti koga sodišču
demander justice zahtevati (svojo) pravico
on lui doit cette justice qu'il est objectif treba mu je priznati, da je objektiven
faire justice izreči pravično sodbo; izvršiti smrtno obsodbo
faire, rendre justice à quelqu'un komu do pravice pomagati, pravično ravnati s kom, izkazati komu pravico
faire justice de quelqu'un obsoditi koga
faire justice d'une chose pokazati krivičnost, škodljivost, napake kake stvari
se faire justice sam si najti pravico, zateči se k samopomoči, maščevati se; sam si soditi, življenje si vzeti
mettre, poursuivre en justice postaviti pred sodišče
rendre, faire justice à quelqu'un priznati komu (zasluge), popraviti komu prizadeto krivico
recourir à la justice contre quelqu'un sodno postopati proti komu

justicia ženski spol pravica, pravičnost; upravičenost; pravosodje, sodna oblast; smrtna kazen, usmrtitev; vislice; policija, policaj

palacio de justicia sodna palača
de justicia po pravici, po zakonu
administrar justicia odločiti po zakonu
es justicia pravično je
estar a justicia pred sodišče priti
hacerse justicia por su mano sam si najti pravico
pedir en justicia tožiti pred sodiščem
¡justicia de Dios! pravični bog!

justificación ženski spol opravičba, upravičenost, pravica

Justitia, die, boginja pravice, Pravica

justíţie f

1. pravosodje

2. sodstvo, sodna oblast

3. pravičnost, pravica