Franja

iūs², iūris, n (stlat. jous, prvotno ievos, potem iovos, gen. iovesis, iz tega iūs, iūris po sinkopi; prim.: lat. iūstus, iūrgō)

1. (človeško) pravo (naspr. fās božje pravo), zakonilo, (pravno) ustanovilo (določilo), pravda: omnia humanitatis iura violare Ci., iura dare H., V. ustavo dati, principia iuris Ci., ius anceps novi, causas defendere possum H., ius ac fas colere L., ius ac fas omne delere Ci., contra ius fasque Ci., S., hoc fas ac iura sinunt V., ius bonumque (pravo in pravičnost) apud eos non legibus magis quam naturā valebat S., condere nova iura L., natus in libero populo inter iura legesque L., ius discere Aug. učiti se pravo(znanstvo) (v Rimu); occ. (kolekt.)
a) pravna ustanovila (določila), zbirka zakonov: ius Flavianum Ci. (fasti in legis actiones, ki jih je l. 304 zapisal Gnej Flavij).
b) pravni nazori, pravna pravila, pravo: ius gentium Ci. mednarodno pravo, ius civile Ci. državljansko pravo, ius publicum H. državno pravo, ius hominum Ci. naravno pravo, ius praetorium Ci. od pretorjev izdana pravna pravila, ius humanum et divinum Ci., S., ius necessitudinis Suet., omnium iurum atque legum fictor Pl., iure nostro Ci. po našem (rimskem) pravu, iure agere cum aliquo Ci. proti komu sodno postopati, s tožbo prijeti ga, vložiti tožbo proti komu.

2. occ. pravica (kot predmet sodne razsodbe): quod is, qui bellum geret, imperavit, id ius ratumque esto Ci. bodi pravnomočno, summum ius, summa inuiria Ci. (iz Ter.), ius dicere Ci. ali reddere L. ali pesn. iura dare O. izreči (izrekati) sodbo, soditi, razsoditi (razsojati), deliti pravico, iure uti Ci. strogo po zakonu ravnati, ius petere Ci. razsodbo zahtevati, de iure respondere Ci. dajati pravne odgovore, populis aequata duobus iura O., regia iura Quiriti O.

3. meton.
a) sodišče (kot kraj): Pl., in ius de suā re numquam ivit N., in ius adiit Ci., in ius vocare Ci., (adversarius eum) rapit in ius H. ga vleče pred sodišče, in ius ambulare Ter.
b) pravne zahteve, pravna pravica, nadpravica, predpravica, svoboščina: ius suum armis exsequi C., ius suum retinere Ci., populus Rom. ius suum recuperabit Ci., ius suum persequi Ci. uveljaviti (uveljavljati), de suo iure cedere Ci., suo iure decedere L., ius suum tenere, obtinere Ci., omnia pro suo iure agere Ter. strogo se držati svoje pravice, ius dare alicui rei Sen. ph., Lucan. stvari pomagati do pravice, dovoliti kaj, iura communia Ci. enake pravice, iura (ius) belli Ci.; ius est (z inf.) prav je, dovoljeno je, sme se, pravično je: Cat. fr., Ci., L., Suet.; (z ACI): Ter.; alicui ius est (z inf.) nekdo ima pravico, za nekoga je prav(ično), dovoljeno mu je, sme: Ci., V., H., O.; tako tudi istuc ius est ali meum ius est (z ut s cj.): Pl., Ter.; z objektnim gen.: ius auxilii, agendi cum plebe, materiae caedendae, sententiae dicendae L., ius emendi Q., ius muneris O. pravica darovanja, spolium iuris mei O. do katerega imam pravico, ki mi pristoji; pesn.: ius caeli O. pravica do … ; s subjektnim gen.: implorare iura libertatis Ci. pravice svobodnjakov, auspiciorum iura turbare Ci.

4. occ.
a) pravica = moč, oblast: sui iuris esse Ci. biti samosvoj, biti samostojen, in paucorum ius atque dicionem concedere S., ius de tergo ac vita habere L. imeti oblast nad kaznovanjem in smrtjo, aliquem proprii iuris facere Iust. samostojnega narediti; toda: aliquem sui iuris facere Vell. koga podjarmiti, podvreči si; tako tudi: tot undique gentes iuris habere sui velle Lucan. podvreči si, hoteti spraviti pod svojo oblast; pesn.: ius et moderamen equorum O.; tudi ius in aequora O. nad morjem.
b) (kolekt.) pravno stanje: eodem iure sunt, quo fuerunt Ci., uxores eodem sunt iure, quo viri Ci., iura coniugalia O., muliebria L.; v političnem smislu: civitas optimo iure Ci. polnopravna, ius Latii (Latinum) T. omejeno pravno stanje latinskih poldržavljanov.

5. abl. iūre po pravici: si iure posses eum accusare Ci., admissus est nemo; iure id quidem Ci., suo iure Ennius sanctos adpellat poëtas Ci. po vsej pravici, id ei merito atque optimo iure contigit Ci., iusto iure L.

6. iūs iūrandum jur. t. t. (pravnomočna) prisega: est ius iurandum adfirmatio religiosa Ci., Galli ius iurandum sibi datum esse dixerunt Ci., tirones iure iurando accepto (ko se jim je priseglo) nihil iis nocituros hostes se Otacilio dediderunt C., ius iurandum concipere T. obrazec za prisego napisati, iure iurando interposito L. po … , inter se fidem et ius iurandum dare C., ius iurandum offerre, ius iurandum oblatum non recipere Q., ius iur. ab adversario exigere aut recusare Q., ius iur. remittere Icti., magnā voce iurare verissimum pulcherrimumque ius iur. Ci., praestare more sollemni ius iurandum Plin. iun., agere de uxoribus sollemne ius iur. Gell., ius iur. servare N., conservare Ci., N., violare Ci., ius iur. alicui praeire Plin. iun. narekovati, fidem astringere iure iurando Ci., psephismata iure iurando constricta Ci., se iure iur. constringere Lamp.; tudi ločeno: ius igitur iurandum Ci., iurisque iurandi Ci.

Opomba: Dat. sg. iūre v stari formuli iure dicundo: L., Suet., Gell.; gen. pl. iurum: Pl., Cat. fr.

iūstitia -ae, f (iūstus)

1. konkr. pravično ravnanje (postopanje): Aristidis iustitiā factum est, ut … N., (Pompei) iustitiā populus Rom. exteris gentibus carior fuit Ci., erga parentes Ci., in captivos Cu.

2. abstr. pravičnost: vita rustica iustitiae magistra est Ci., ut meae stultitiae in iustitiā tuā sit aliquid praesidii Ter., iustitiam colere Ci., agitare Plin. iun., constituere maximum exemplum iustitiae in hostem Ci. — Pooseb. Iūstitia -ae, f Justícija, Pravičnost, boginja pravičnosti: Gell.

3. occ.
a) v pl. pravice: Vulg., Hier.
b) pravo: ordinata erat in duodecim tabulis tota iustitia Fl.

iūstus 3, adv. -ē (prvotno iovestos iz iovos, iovesis, stare oblike za iūs, kakor fūnestus, scelestus iz fūnus, scelus, prim. ius 2; iustus iz iovestus po sinkopi) pravičen, in sicer

1. (subjektivno) pravičen, pošten, ki prav(ično) misli, pravomiseln, prav(ično) misleč: Pompeius, vir iustissimus Ci., iustissimus iudex Ci., homo fortis, iustus, severus Ci., iustus in socios Ci., iuste et legitime imperare Ci., quanto id hominum consuetudine facilius fieri potuerit et iustius? Ci.; subst. iūstus -ī, m pravičnik: H., O., Eccl., Aristides iustus appellatus est N. Aristidu so nadeli vzdevek „pravičnik“.

2. (objektivno) praven, pravden, soden, pravičen, postaven, zakonit: ei ante iniusta poena luenda est quam iusta repetenda Ci., iusta uxor (mater familias) Ci., L., vita multis iustis suppliciis erepta Ci., iusto cum imperio in provinciam venit Ci., si causa iusta est Ci., iustum bellum Ci., imperium C., matrimonium Suet., liberi Icti. iz zakonite zakonske zveze, hostis Ci. ki ima pravico vojskovati se; subst. iūstum -ī, n pravo, pravica: iustum colere Ci., quam multa, iusta iniusta (bodisi pravo ali nepravo) fiunt moribus Ter.

3. metaf.
a) pravičen = utemeljen, z razlogi (vzroki) dobro podkrepljen (podstavljen), dobro utrjen, tehten, obstojen, zadosten: triumphus Ci. zaslužen, honores Ci., preces O., T., lacrimae O.; zlasti pri abstr. subst.: querimonia, odium, dolor, iracundia Ci., dat tibi iustam excusationem Ci., iustus timor Hirt., ira O., metus Ulp. (Dig.); pogosto iusta causa Ci., Ulp. utemeljen vzrok, npr. coniungendae necessitudinis Ci., iuste timere O. po pravici, upravičeno, lacrimae tam iuste cadentes Sen. ph., tanto reprehendi iustius illis H., at hoc ipsum, inquies, inique facis; immo iustissime Ci., ut in hunc transferri iustissime possit Q., ii qui iustissime in utero sunt Gell. popolnoma ob pravem času.
b) pravilen, pravi, reden: altitudo C., iustum iter conficere Ci., iustos annos peragere O., proelium L., iusta ac recta acies L., victoria Ci., numerus L., exercitus L. polnoštevilna, arma L., reditus T., amnis L., eloquentia Ci., volumina Vell., iusto iure L. po vsej pravici, z vso pravico; v abl. n. subst.: ulterius (plus) iusto O., H. več kakor je prav, čez mero = gravius iusto (dolere) O., H., Val. Max., Sen. ph., longior iusto O., praeter iustum Lucr. preveč.

4. subst. iūsta -ōrum, n kar se spodobi, kar komu gre, dolžnost, pravi (pristoječi) običaji, pravi obredi, prave slovesnosti (svečanosti), pravo stanje: servis iusta praebere Ci., omnia iusta solvere Ci. izpolniti, iusta tua Ter. pravica, nisi omnia iusta perceperit (vitis), ad ultimam redigitur maciem Col., iusta militaria L., ludorum Ci., omnia iusta perficere L., iusta piae dare debita terrae Pr. dolžni dar, darilo; zlasti o pogrebnem slavju: iustis funebribus confectis L., iusta exsequiarum Ci., illi more regio iusta magnifice fecerant S., iusta solvere funeri paterno Ci., iusta fratri persolvere Cu., iusta peragere Plin., ad praestanda ei iusta omnes esse coituros Cu., avis positis iusta ferre (dare) O.

Jura² pravo, Jura studieren študirati pravo

jurisprudénţă -e f pravo, jurisprudenca

Juristerei, die, pravo

jus [džʌs] samostalnik
latinsko pravo, jus (množina jura)

jus canonicum kanonsko pravo
jus civile civilno pravo
jus divinum božje pravo

jȕs m (lat. jus) jus, pravo

Jus¹, das, pravo

jús m (lat. jus) jus, právo: vpisati se na jus
na pravni fakultet

law¹ [lɔ:] samostalnik
zakon, postava; pravo, pravoznanstvo (the)
pravniki, pravniški poklic
ameriško, sleng policija; sodni postopek, sodišče; načelo, pravilo; zakonitost
šport prednost (dana slabšemu tekmecu)
figurativno milostni rok, odlog

canon law kanonsko pravo
civil law civilno pravo
criminal (penal) law kazensko pravo
international law; ali law of nations mednarodno pravo
martial law vojno pravo
naval law pomorsko pravo
commercial law trgovinsko pravo
the law of Moses Mojzesova postava
the law of the Medes and Persians nepreklicen zakon, stara navada
according to law; ali by law, in law, under the law po zakonu
at law sodnijsko
to be at law pravdati se
to be a law unto o.s. biti sam sebi zakon, ravnati po lastni volji
to break the law prekršiti zakon
to enact a law uzakoniti
to follow (ali go in for) the law biti pravnik, študirati pravo
to give the law to vsiliti svojo voljo
to go to law with s.o.; ali to have the law of s.o.; ali to take the law on s.o. tožiti koga
to lay down the law odločati, imeti glavno besedo, samovoljno ravnati, vsiliti svojo vouo
letter of the law dosledno, dobesedno
to pass a law izglasovati zakon
to pass into law postati zakon
to study (ali read) law študirati pravo
to take the law in one's own hands vzeti pravico v svoje roke
necessity knows no law sila kola lomi
law and order mir in red, spoštovanje zakonov
Doctor of Laws (LL.D.) doktor prava
he has but little law ne ve mnogo o pravu
ameriško to call in the law poklicati policijo
the laws of the game pravila igre

legge

A) f

1. zakon:
legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
lo spirito della legge duh zakona
la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
promulgare una legge razglasiti zakon
emanare una legge izdati zakon
osservare la legge spoštovati zakon
violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
abrogare una legge preklicati zakon
dettar legge zapovedati
stabilire con legge določiti z zakonom
così dice la legge tako pravi zakon
la necessità non ha legge sila menja zakon
le leggi della pittura zakoni slikarstva
le leggi della fisica fizikalni zakoni
legge di Archimede Arhimedov zakon

2. pravo:
laurea in legge diploma iz prava
uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

3. zakon, zakonska oblast:
in nome della legge v imenu zakona

4. ekst. zakon:
la legge del più forte zakon močnejšega
la legge della giungla zakon džungle
la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

B) agg. invar. zakonski:
decreto legge zakonska odločba

législation [-sjɔ̃] féminin zakonodaja, zakoni, pravoznanstvo, pravo

législation sur les brevets, civile, commerciale, criminelle (ali pénale), martiale, du travail patentno, civilno, trgovinsko, kazensko, vojno, delovno pravo
législation routière pravilnik o cestnem prometu

loi [lwa] féminin zakon, postava; pravo

d'après la loi po, ustrezno zakonu
loi pénale, criminelle kazenski zakon
loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
loi martiale nagli sod
loi du talion zakon povračila (zob za zob)
loi électorale volilni zakon
loi du milieu (= de la pègre) zakon podzemlja (zločincev, sleparjev ipd.)
loi de la pesanteur zakon težnosti
lois pluriel de la guerre vojni zakon, vojno pravo
disposition féminin, article masculin de loi zakonska določba
dans l'esprit de la loi v duhu zakona
au nom de la loi v imenu zakona
hors la loi izven zakona
infraction féminin aux lois kršitev zakonov
projet masculin de loi zakonski načrt
avoir force de loi imeti zakonsko moč
j'ai la loi pour moi imam zakon (pravico) na svoji strani
enfreindre (ali contrevenir à), transgresser, respecter, observer la loi prekršiti, prestopiti, spoštovati, izpolnjevati zakon
faire loi biti obvezen
je m'en fais une loi to smatram za svojo obveznost, dolžnost
nul n'est censé d'ignorer la loi nepoznavanje zakona ne varuje pred kaznijo
prendre force de loi postati pravnomočen
passer en loi postati zakon
la loi a passé zakon je bil sprejet
promulguer une loi razglasiti zakon
prendre, recevoir, subir la loi de quelqu'un biti odvisen od koga
tourner, éluder la loi obiti zakon
nécessité fait loi sila kola lomi

narávnost pril.
1. pravo, pravce: naravnost hoditi, ne na levo ne na desno
2. izravno, direktno: dobiti blago naravnost iz tovarne
3. naprosto: to je naravnost sramota
4. otvoreno, iskreno: naravnost povedati komu resnico

práv pril.
1. pravo: prav imaš
u pravu si; meni je prav; tako bo za vse prav; nimaš prav
nisi u pravu
2. pravilno: naloga je prav napisana; prav izgovarjati tuje besede; ura gre prav; prav je izračunal
3. za pravo: dati komu prav
4. dobro, u redu: prav, pa naj bo
5. upravo, baš: - tebe sem iskal; prav takšen je kot njegov brat; prav ob novem letu sva se prvič videla
6. vrlo, veoma: rezultat je prav dober; v šoli je dobila prav dobro; to je prav lepo
7. dobro: v želodcu mi nekaj ni prav
8. taman: obleka mi je ravno prav
9. nič prav mi ne gre ne ide mi kako bi trebalo; cel dan nismo prav jedli
čitav dan nismo, tačno uzeto, ništa jeli; o tem prav zares nič ne vem
o tome zaista ništa ne znam; obleka mi ni prav
odijelo mi ne stoji dobro; prav veseli me, da si prišla
vrlo mi je drago što si došla

pravíca ž
1. pravo: državljanska, avtorska pravica; imeti -o do česa
imati pravo na što; imeti kaj na -i
imati pravo na što
2. pravda: to zahteva pravica
to iziskuje pravda; pravica bo končno zmagala
pravda će najzad pobijediti (-bed-)

pravoslóvje s pravo, pravna znanost, pravne nauke

pravoznánstvo s pravoznanstvo, pravo, pravna znanost, pravne nauke

rávno i ravnó pril.
1. ravno: tam je vse ravno
2. pravo, uspravno: ravno stati