Franja

Schrägstreifen, der, poševno rezan pramen blaga

ustrížek -žka m odsječeni (-se-) pramen kose

vergola f svileni sukanec; zlat pramen

кок m ladijski kuhar; pramen las

česan (-a, -o) gekämmt; Kamm- (pramen das Kammband, preja das Kammgarn)

dim moški spol (-a …)

1. der Rauch
gost dim der Qualm
dvigajoč se: die Rauchfahne, steber: die Rauchsäule; -rauch (cigare Zigarrenrauch, cigaretni Zigarettenrauch, pipe Pfeifenrauch, tobačni Tabakrauch)
nastajanje dima die Rauchentwicklung
z malo dima rauchschwach
odvajanje/odvod dima der Rauchabzug, der Rauchaustritt
javljalnik dima tehnika der Rauchmelder
oblak dima die Qualmwolke
pramen dima der Rauchschwaden
pregnati z dimom ausräuchern
zastrupitev z dimom die Rauchvergiftung
vonj po dimu der Rauchgeruch
okus po dimu der Rauchgeschmack
|
figurativno dim in pena Schall und Rauch
figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme

2. figurativno die Luft
obravnavati koga, kot da je dim (jemanden) wie Luft behandeln
biti za koga dim Luft für (jemanden) sein

katoda samostalnik
elektrika (pozitivna elektroda) ▸ katódIz elektronov, ki izhajajo iz katode, je mogoče narediti usmerjen pramen z diodo ali triodo. ▸ A katódból kilépő elektronokból irányított sugarat lehet létrehozni diódával vagy triódával.
Povezane iztočnice: hladna katoda, oksidna katoda, vroča katoda

kod|er¹ [ó] moški spol (-ra …) lasje: die Locke, Haarlocke; (pramen las) die Haartolle
kodri množina Locken množina, die Lockenpracht, das Wuschelhaar
drobno skodrani: das Kraushaar
pričeska s kodri die Lockenfrisur

lás (-ú) pl. lasjé m

1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

2. tekst. pelo

3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina

megl|a ženski spol (-è …) der Nebel; die Nebelbildung; (jutranja Frühnebel, Morgennebel, v kotlinah Talnebel, ledena Eisnebel, nepredirna Nebelwand, talna Bodennebel, Strahlungsnebel, visoka Hochnebel)
umetna megla künstlicher Nebel, figurativno blauer Dunst
podhlajena megla unterkühlter Nebel
gosta megla dichter Nebel, pogovorno: die Waschküche, die Suppe
… megle Nebel-
(metalec der Nebelwerfer, morje das Nebelmeer, najava die Nebelmeldung, nastajanje die Nebelbildung, pas die Nebelbank, področje das Nebelgebiet, pramen der Nebelschwaden, pršenje iz megle das Nebelnässen)
brez megle nebelfrei
poln megle durchnebelt
vlažen od megle nebelfeucht
odet v meglo nebelverhangen
dan z meglo der Nebeltag
(signalni) rog za meglo das Nebelhorn
signal za meglo das Nebelsignal
agronomija in vrtnarstvo zaščititi z umetno meglo einnebeln

mikan (-a, -o)
mikani lan der Hechelflachs
mikani pramen das Kardenband

nagajiv pridevnik
1. (igriv) ▸ pajkos, huncut, csintalanOd vetra skuštrani lasje in beli zobje so dajali njegovemu obrazu nagajiv videz. ▸ A széltől kócos haja és fehér fogai pajkos kinézetet kölcsönöztek az arcának.
Čeprav mi je mama rekla, da imam lepe skodrane, nagajive lase, sem si jih počesala v tesen čop. ▸ kontrastivno zanimivo Annak ellenére, hogy anyám azt mondta, szép göndör, rakoncátlan a hajam, szoros copfba fésültem.
Vedno je dobre volje in vedno ima v očeh nekakšne nagajive iskrice ter hudomušen nasmeh. ▸ Mindig jókedvű, a szemében pedig mindig pajkos szikrák cikáznak, és hamiskás mosoly bújkál az arcán.
Voditelj tiskovne konference je postavil lucidno nagajivo vprašanje, zakaj dve knjigi. ▸ A sajtótájékoztató vezetője egy éleslátóan pajkos kérdést tett fel: miért két könyv?

2. (o nedisciplini) ▸ pajkos, csintalan, huncutSpominja se, da so nekoč nagajivi otroci župniku v spovednico na klop nastavili risalne žebljičke. ▸ Emlékszem, hogy régen a csintalan gyerekek rajzszögeket szórtak a plébános gyóntatószékére.
Sosed želi nagajivega dečka prevzgojiti, a mu to ne uspe. ▸ A szomszéd szeretné átnevelni a pajkos fiút, de ez nem sikerül neki.
V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. ▸ A sportban egy kicsit pajkosnak kell lenni, egyébként nehezen jutsz el a csúcsra.

3. (o spolnosti) ▸ pajzán, huncut, pajkosMenim, da se ljudem ob misli na uniformo porajajo predvsem nagajive pa tudi pregrešne misli. ▸ Úgy vélem, hogy az egyenruha láttán pajzán és bűnös gondolatok támadnak az emberekben
Besedilo pesmi je tudi rahlo nagajivo in ima nekoliko zapeljivega, erotičnega pridiha. ▸ A dal szövege enyhén pajzán, és van benne némi csábító, erotikus hangzás.

4. (o nevšečnosti) ▸ pajkos, rakoncátlanKo je jedel opečenec in slanino, mu je nagajivi vetrc skušal odpihniti prtiček. ▸ Amikor ette a pirítóst és a szalonnát, a rakocátlan szellő megpróbálta elfújni a szalvétáját.
Poletje je v vsem svojem zamahu, okus po morski soli in nagajivih sončnih žarkih še ni zbledel s spomina. ▸ A nyár még javában tart, de a tengeri só ízének és a pajkos napsugaraknak az emléke még nem fakult meg.
Čeprav je vreme precej nagajivo, izkoristite poletne dni in si pričarajte poletje kar sami. ▸ Annak ellenére, hogy az időjárás eléggé rakocátlan, használják ki ezeket a nyári napokat, és varázsoljanak nyarat saját maguknak!

poševno [é] schräg; schräg- (črtast schräggestreift); Schräg- (ozobje die Schrägverzahnung, rezan pramen blaga der Schrägstreifen)
poševno odrezati schrägen, anschrägen

praménček (-čka) m dem. od pramen ciuffetto; piccolo fascio

ráfaga ženski spol (močan) sunek vetra; nenaden žarek svetlobe

ráfaga de luz trak (pramen) svetlobe
en ráfagas sunkovito, v sunkih

splet|ek [é] moški spol (-ka …) (pramen) der Strang

stria -ae, f (iz indoev. baze *ster(H)- črta, proga, pramen, žarek, strela; sor. s stvnem. strī̆-mo = nem. Striemen, Streifen proga, stvnem. strëno pramen, strāla puščica, sl. strela, nem. Strahl žarek, blisk; prim. tudi sl. struna)

1. glob, globel, žleb, žlebič, brazda, utor, jama, vdolbina: rimosa Plin., quā aratrum vomere striam facit, sulcus vocatur Varr.

2. occ.
a) guba na obleki: Ap.
b) kot arhit.t. t. žlebič, (u)žlebitev na stebrih: Vitr.

svetlobn|i [ô] (-a, -o) Licht- (čas die Lichtzeit, dražljaj der Lichtreiz, efekt/učinek der Lichteffekt, filter der Lichtfilter, jašek der Lichtschacht, optimum das Lichtoptimum, pojav die Lichterscheinung, pramen der Lichtstreifen, profil das Lichtraumprofil, refleks der Lichtreflex, signal das Lichtsignal, stožec der Lichtkegel, val die Lichtwelle, znak das Lichtzeichen, žarek der Lichtstrahl, jakost die Lichtstärke, menjava der Lichtwechsel, obstojnost die Lichtbeständigkeit, signalizacija das Lichtsignal, tehnika die Lichttechnik, vrednost der Lichtwert, zaščita der Lichtschutz, značka die Lichtmarke, senčilo die Lichtblende)
brez lastne svetlobne emisije nichtselbstleuchtend
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
svetlobne razmere množina Lichtverhältnisse množina
svetlobno licht-
(občutljiv lichtempfindlich, obstojen lichtbeständig, lichtecht, tehničen lichttechnisch)

tractus² -ūs, m

1. (trahere) vlečenje, vleka, (po)vlek, (po)teg, trákcija: limum harenamque et saxa ingentia fluctus trahunt: ita facies locorum cum ventis simul mutatur. Syrtes ab tractu (gr. ἀπὸ τοῦ σύρειν) nominatae S., Phaëthon longo per aëra tractu fertur O., vellera tractu mollire O. z vlečenjem = s predenjem, predoč, predé, tractu in spiram se colligit anguis V. skrčivši (se) se zvije v kolobar, skrči se in zvije v klobčič, tractu gemens rota V. pri vleki škripajoče, flammarum tractus V., Lucr. pramen, modicus tractus (pri mreži) Plin., corporis tractus Q. gibanje, premikanje, lunae Ci. ali Nili Lucan. tek, tok, venti Val. Fl. vetrova vleka, pihanje, piš, vetje, si qua incerto fallet te littera tractu Pr. netrdna poteza črke.

2. occ.
a) razteg, lega, položaj: arborum N. dolga vrsta, muri Ci., contemplatus, qui tractus castrorum esset L., cum mediae iaceant immensis tractibus Alpes Lucan.; meton. kraj, pokrajina, krajina, stran, področje (dežele): Plin., Eutr. idr., in eo tractu oppidi C., Venafranus Ci., tractus caeli H. podnebje, corruptus caeli tractus V. okuženo podnebje, tractus uter plures lepores educet H., tractus Laurens L.
b) poteg, požirek, srk: aquae Lucan. pitje.

3. metaf.
a) zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasnost: Ci. idr., eludere hostem tractu belli (= bellum trahendo) T., tractu et lentitudine mortis T.; occ. zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasni tok besed: quanta haesitatio tractusque verborum Ci.
b) (miren, umirjen, lahen) tok ali tek (govora), umerjen (umirjen) slog: tractus orationis lenis et aequabilis Ci., cetera quae continuo magis orationis tractu decurrunt Q., haec (sc. oratio) vel maxime vi, amaritudine, instantiā, haec (sc. historia) tractu et suavitate atque etiam dulcedine placet Plin. iun.; pares elocutionum tractus Q. zasuki, obrati; occ. α) izpeljevalno podaljševanje, podaljševanje pri izvajanju besed (npr. če nastane iz similitas similitudo): Q. β) tek, pretek, minevanje časa: eodem tractu temporis Vell. ob istem času, hoc tractu temporum Vell., perpetuo aevi tractu Lucr. neprestano, neprenehno, ne(pre)nehoma, tractus aetatis, id est senectus Val. Max., legatum tractum (dobo) habere Icti.

trepado nazaj naslonjen

trepado m pramen, trak, pletenica; preluknjanje (znamk), ozobčanje