disforest [disfɔ́rist] prehodni glagol
posekati drevesa, izkrčiti gozd
Zadetki iskanja
- kahlschlagen*, kahl schlagen* posekati na golo
- obèšumiti -īm posekati gozd: obešumljene planine gore brez gozdov, gore, kjer so posekani, uničeni gozdovi
- sabrer [sabre] verbe transitif posekati s sabljo, posabljati; figuré črtati, zmanjšati, prikrajšati (un article članek, un discours govor)
sabrer un travail (figuré, familier) zmašiti delo
sabrer la moitié des candidats neusmiljeno vreči, odkloniti, zavrniti polovico kandidatov
il s'est fait sabrer (familier) odpustili so ga iz službe - обезлесить gozdove posekati
- albero m
1. drevo:
abbattere un albero posekati drevo
piantare un albero zasaditi drevo
albero da frutto sadno drevo
albero di Natale božična jelka
2. bot.:
albero di Giuda judeževo drevo (Cercis siliquastrum)
albero del pane kruhovec (Aretocarpus integrifolia)
3. navt. jambor:
albero di bompresso prednji ležeči jambor
albero di maestra glavni, veliki jambor
albero di mezzana krmni jambor
albero di trinchetto sprednji jambor
nave a tre alberi trijambornica
4. tehn. gred:
albero a camme, a eccentrici, di distribuzione odmična gred
albero a gomiti kolenasta gred
albero di trasmissione prenosna gred
5. anat. razvejanje:
albero respiratorio dihalne poti
6.
albero genealogico rodovnik
albero della cuccagna plezalni drog, mlaj (z darovi) - arbre [arbr] masculin drevo; jambor; vreteno, os
arbre forestier, fruitier gozdno, sadno drevo
arbre nain pritlikavo drevo
arbre généalogique rodovnik
arbre de Noël božično drevo
(religion) l'arbre de la science du bien et du mal drevo spoznanja
arbre de commande, moteur pogonska gred
arbre de transmission transmisijska gred
abattre un arbre podreti, posekati drevo
les arbres lui cachent la forêt (figuré) od dreves ne vidi gozda
faire l'arbre fourchu postaviti se na glavo in noge narazen moleti
monter dans un arbre vzpenjati se na drevo
tel arbre, tel fruit (proverbe) jabolko ne pade dalečod drevesa - bukev samostalnik
1. Fagus (drevo) ▸ bükkfa, bükkposekati bukev ▸ bükkfát kivághlodi bukve ▸ bükkfarönkökplod bukve ▸ bükkfa termésedrva bukve ▸ bükk hasábfa, bükk tűzifales bukve ▸ bükkfagozd bukve ▸ bükkerdőkrošnja bukve ▸ bükkfa koronájabarva bukve ▸ bükkfaszínPovezane iztočnice: rdeča bukev, rdečelistna bukev
2. neštevno (les ali izdelek) ▸ bükkfa, bükkmasivna bukev ▸ tömör bükkfaparjena bukev ▸ gőzölt bükkimitacija bukve ▸ bükkfaimitációMlin je narejen iz masivne bukve in ima kakovosten kovinski mehanizem. ▸ A malom tömör bükkfából épült és minőségi fémből készült a gépezete. - dēcīdō1 -ere -cīdī -cīsum (dē in caedere)
I. odsekati, odrezati: Ca., Cels., Col., Mel., collum Pl., nasum auresque L., aures T., caput (alicuius) Vell., Sen. rh., decisum caput Cu., d. dexteram, ramos V., ramos falcibus Lucr., silvas Plin. posekati, decisis pennis H. s spodrezanimi perutmi, d. aliquem verberibus Hadrian. in Dig. nasekati, pretepsti; pren.: ego pol istam aliquorsum tragulam decidero Pl. pred tem (name namerjenim) kopjem se bom že kako obvaroval = ta napad (te zvijače) bom že odbil.
— II. pren.
1.
a) (kak posel) opraviti, dokončati, izvesti do konca: Q., ut cum Chrysogono (rem) transigeret atque decideret Ci., omnibus rebus actis atque decisis Ci., post decisa negotia H., Suet.
b) abs.: dogovoriti se, pogoditi se, sporazumeti se: Aur., tu sine me cum Flavio decidisti Ci., ut in iugera singula ternis medimnis (abl. za tri medimne) decidere liceret Ci., qui DCC medimnis decidere noluisset Ci.; brezos.: nisi cum muliere decideretur Ci.; z dopolnilom: de tota re decidit cum Roscio Ci.; z odvisnim vprašanjem: decidit, quid liberis dissolveret Ci.; s finalnim stavkom: cum propinquis suis decidit, ne reos facerent Ci.
2. obrezati = zmanjšati, znižati: ad tertiam partem vectigal Lamp. - drevo samostalnik
1. (rastlina) ▸ fapodrto drevo ▸ kidőlt fakošato drevo ▸ terebélyes fakrošnje dreves ▸ fák koronái, fák lombkoronái, fakoronákveje dreves ▸ fák ágai, faágakpodiranje drevesa ▸ favágássajenje dreves ▸ faültetésposek dreves ▸ favágás, fakivágáskorenine drevesa ▸ fa gyökereizasaditev dreves ▸ faültetésobrezovanje dreves ▸ fametszésvrh drevesa ▸ fa csúcsanasad dreves ▸ faültetvényskorja drevesa ▸ fakéregles dreves ▸ faanyagplodovi drevesa ▸ fa termésesplezati na drevo ▸ fára mászikposaditi drevo ▸ fát ültetzasaditi drevo ▸ fát elültetposekati drevo ▸ fát kivágrazžagati drevo ▸ fát szétfűrészelobrezati drevesa ▸ fát megmetszmogočno drevo ▸ hatalmas fa, terebélyes fahišica na drevesu ▸ lombházsenca pod drevesom ▸ fa alatti árnyék, fa árnyékapasti z drevesa ▸ leesik a fárólstrela udari v drevo ▸ a villám belecsap a fábamlado drevo ▸ facsemetesečnja dreves ▸ favágásdrevo cveti ▸ fa virágzikdrevo obrodi ▸ fa teremdrevo umira ▸ fa haldoklikdrevo se posuši ▸ fa kiszáraddrevo se zruši ▸ fa kidőlPovezane iztočnice: judeževo drevo, iglasto drevo, listopadno drevo, sadno drevo, tropsko drevo
2. (prikaz hierarhije) ▸ fadrevo map ▸ könyvtárfaPrikaz drevesa map je v resnici naloga programov za pregled vsebine diskov. ▸ A könyvtárfa ábrázolása valójában a lemezek tartalmát ellenőrző programok feladata. - drevó tree
mlado drevó sapling
božíčno drevó Christmas tree
sadno drevó fruit tree
drevó spoznanja biblija tree of knowledge of good and evil
(že) rodovitno drevó a (mature) fruit-bearing tree
cepiti drevó to graft a tree
podreti, posekati drevó to fell (ali to chop down) a tree
splezati na drevó to climb a tree
tresti drevó to shake a tree
skupina dreves a clump of trees
pognati, spoditi na drevó to tree
pes je prepodil veverico na drevó the dog treed the squirrel
zaradi dreves ne vidi gozda (figurativno) he cannot see the wood for the trees
jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) as the tree is, so is the fruit; like father, like son - drevó arbre moški spol ; (plug) charrue ženski spol
splezati na drevo grimper sur un arbre
cepiti drevo greffer (enter) un arbre
obrez(ov)ati drevo émonder (élaguer, ébrancher, tailler) un arbre
posekati drevo abattre un arbre
tresti drevo secouer un arbre
gozdno drevo arbre forestier
lepotno, okrasno drevo arbre d'ornement (ali d'agrément)
sadno drevo arbre fruitier - drevó (-ésa) n
1. albero:
drevo ozeleni, raste l'albero rinverdisce, cresce
podreti, posekati drevo abbattere, tagliare un albero
splezati na drevo arrampicarsi, montare su un albero
cvetoče, košato drevo albero in fiore, frondoso
bukova, češnjeva drevesa faggi, ciliegi
gozdno drevo albero boschivo
iglasto drevo conifera
listnato drevo latifoglia
okrasno drevo albero ornamentale
sadno drevo albero da frutto
tropsko drevo albero tropicale
zimzeleno drevo albero sempreverde
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. drevo življenja albero della vita
bot. drevo življenja tuia, albero della vita (Thuja occidentalis)
um. drevo življenja arbor vitae
božično drevo albero di Natale
bot. božje drevo albero di Giuda (Cercis siliquastrum)
biol. genealoško drevo albero genealogico
bot. kravje drevo albero del latte (Brosinum galactodendron)
bibl. drevo spoznanja albero della scienza del bene e del male
2. nareč. agr. (plug) aratro - drevó árbol m
božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
okrasno drevo árbol de adorno
gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
gojenje dreves arboricultura f
cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla - Erysichthōn -onis, acc. -ona, m (Ἐρυσίχϑων, „ki zemljo razkopava“, ὅτι τὴν χϑόνα ἐρύει) Erisihton, tesalski knez; ker je v svetem gaju boginje Cerere dal posekati drevesa, ga je boginja kaznovala z neutešljivo lakoto, tako da je naposled sam sebe požrl: O.
- espada ženski spol meč, rapir; dober borilec; (karte) pik; mečarica (riba)
espada en cinta z opasanim mečem
espada de Damocles Damoklejev meč
espada de dos filos dvorezen meč
hombre de capa y espada ugleden človek
pez espada mečarica (riba)
primer espada prvi borilec (pri bikoborbi); spreten človek
con la espada desnuda z golim mečem; odločno, z vsemi sredstvi
con espada en mano nasilno, s silo, hudó
ceñir espada služiti vojake
desnudar (sacar) la espada potegniti meč
pasar a espada posekati, poklati
poner a uno entre la espada y la pared koga (v kozji rog) ugnati, užugati
es buen espada on je dober polemik
as de espadas pikov as
danza de espadas ples z meči - estoc [ɛstɔk] masculin koničast meč; konica meča; drevesni štor
d'estoc et de taille (figuré) na slepo, nepremišljeno
armes féminin pluriel d'estoc suvalno orožje
couper un arbre à blanc estoc posekati drevo pri korenini - ēvertō (ēvortō) -ere -vertī (-vortī) -versum (-vorsum) obrniti (obračati), od tod
1. izpahniti, izviniti: eversae cervices Ter., flexus eversi Ps-V. (Cul.); occ. kvišku obrniti (obračati), razri(va)ti, vzburka(va)ti, razburka(va)ti: campum Val. Fl. preorati, aequora ventis V., mare Sen. ph., eversae aquae O., evertentibus undis puppis latus Iuv.
2. prevrniti (prevračati), zvrniti (zvračati), podreti (podirati): naviculam Ci., ratibus eversis repletum mare Sen. tr., istius evertere statuam non dubitaverunt Ci., mensae eversae O., eversa pharetra O. preobrnjen = prazen, silvis evertere pinum V., ali evertere nemora V., ali arborem Plin. posekati, evertere equum Pr., equi currūs everterant Cu., eversus axis (voz) Sil., eversus mons Iuv.; subst. pt. pf. ēversī -ōrum, m s konja vrženi, z vozom prevrnjeni: Plin.; occ.: (zgradbe) podreti (podirati), porušiti (poruševati), razrušiti (razruševati), zrušiti (zruševati), razdejati (razdevati): Numantiam, domum, bustum in foro Ci., urbs nondum excisa et eversa Ci., evertere aedificia L., castellum H., Pergama V., Troiam O., domos totas Iuv.
3. pren. spodkopa(va)ti, spodnesti (spodnašati), razmajati, uničiti (uničevati): fundamenta rei publicae Ci., in ruinis eversae rei publicae Ci. propadle, si augures totum evertunt tribunatum tuum Ci., vestra decreta evertuntur dicendo Ci., ad evertendas leges valuisti Ci., evertere opes Ci., V., amicitiam, Caesaris acta, pietatem Lucr., res Asiae V., eversum saeclum V. propadlo, evertere tribuniciam potestatem S. fr., imperium T.; occ. izpodriniti, upropastiti, (gmotno) uničiti: Catilinam Ci., Crassos Iuv., per se eversum propinquum Ci., evertere causam suam Ci., hominis propinqui fortunas (gmotni položaj) Ci., funditus eversae provinciae Ci., videtis eversos publicanos Ci., superior annus aratores evertit Ci.; z abl. = rešiti koga česa, pripraviti koga ob kaj: evertere aliquem agro, aedibus Pl., hunc funditus evertit bonis Ci., pupillum fortunis patriis conatur evertere Ci., calamitosum est bonis everti Ci., ut amplissimo honore everteretur Ci. - fidēlia -ae, f (iz *fides-lia, prim. lat. fiscus iz *fidscos, gr. πίθος iz *φίθος sod) lonec, posoda iz gline, prsti ali stekla: Pl., Col., Pers.; poseb. belilnik, zidarska posoda za belilo; preg.: duo parietes de eadem fidelia dealbare Curius ap. Ci. ep. „pobeliti dve steni iz enega belilnika“, „z enim mahom dva panja posekati“, „dve muhi ubiti na en mah“ = z enim dejanjem doseči dvojen namen.
- gol1 [gou] (-a, -o)
1. (neoblečen) nackt
gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben
2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)
3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt
4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
|
gola dejstva množina nackte Tatsachen
golo življenje rešiti: das nackte Leben
gola zavist lauter Neid, blasser Neid
do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
obžrtost do golega der Kahlfraß
ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
na golo Kahl-
(sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
posekati do golega abholzen