Franja

disarmare

A) v. tr. (pres. disarmo)

1. razorožiti, razoroževati (tudi pren.):
disarmare i prigionieri razorožiti ujetnike
le sue lacrime mi hanno disarmato njene solze so me razorožile

2. navt. razpremiti (ladjo), odstraniti z ladje opremo:
disarmare i remi sneti vesla z vilic

3. gradb. sneti, odstraniti, odstranjevati odre

B) v. intr.

1. zmanjšati oborožitev

2. pren. popustiti, popuščati; vdati se

discount² [diskáunt] prehodni glagol
trgovina odračunati, odbiti, popustiti
figurativno zmanjšati; ne čisto verjeti, dvomiti

distēndere^*

A) v. tr. (pres. distēndo)

1. popustiti, popuščati; pren. sprostiti, sproščati:
una musica che distende i nervi glasba, ki sprošča

2. razgrniti, razgrinjati; raztegniti, raztezati:
distendere un lenzuolo ad asciugare dati sušiti rjuho
distendere il colore su qcs. tenko prebarvati kaj

3. (coricare) položiti, polagati:
distendere un malato sul letto položiti bolnika na posteljo

B) ➞ distēndersi v. rifl. (pres. mi distēndo)

1. sprostiti, sproščati se

2. leči, uleči se

3. razprostirati se

4. (dilungarsi) na dolgo in široko se razpisati, razgovoriti se:
distendersi su un argomento na široko se razgovoriti o temi

ease² [í:z]

1. prehodni glagol
lajšati, miriti, blažiti; rahljati

2. neprehodni glagol
popustiti

to ease one's mind pomiriti se, dušo si olajšati
navtika ease her! počasneje!
to ease s.o. of his purse oskubsti koga
to ease o.s. opraviti telesno potrebo
to ease s.o. of s.th. ukrasti komu kaj

ease down prehodni glagol
popustiti, popuščati

ease off prehodni glagol & neprehodni glagol
popustiti, zmanjšati (strogost, težave)
trgovina padati (delnice); odriniti ladjo od brega

einlenken popuščati, popustiti, začeti popuščati; einlenken in (einbiegen) zaviti (v); (lenken) usmeriti, preusmeriti

ēlanguēscō -ere -languī

1. utruditi se, opešati, oslabeti, omagati, popustiti (popuščati): ignaviā elanguescere L., elanguimus nec iam ille senatus sumus T.

2. pren. zasta(ja)ti: Vell., Plin., Val. Fl., Sil., Stat., Suet., Gell., differendo elanguit res L., proelium elanguerat Cu.

entspannen sprostiti (sich se), (nachlassen) popustiti; Technik razpenjati, ekspandirati, ohladiti

erlahmen (gelähmt sein) ohrometi; figurativ popustiti, popuščati; erlahmen lassen ohromiti

erschlaffen^* popustiti; povesiti se, oveneti; Medizin postati ohlapen

faiblir [fɛblir] verbe intransitif (o)slabeti, pojemati, padati (tečaji), popustiti

le bruit faiblit hrup pojema
ma patience faiblit izgubljam potrpljenje
le malade faiblit bolnik hira, slabí
je faiblis à la vue du sang slabo mi postane ob pogledu na kri

fall^*1 [fɔ:l]

1. neprehodni glagol (in, to, from)
pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se
zoologija roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati

2. prehodni glagol
ameriško, narečno sekati drevesa

o fall adoing začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)
to fall asleep zaspati
to fall to blows stepsti, spopasti se
to fall due zapasti (menica)
to fall dumb onemeti
to fall from favour pasti v nemilost
to fall flat doživeti neuspeh
to fall foul of spopasti se, napasti; prepirati se
to fall from grace grešiti
to fall in love zaljubiti se
to fall in two razpoloviti se
to fall into habit navaditi se
to fall into conversation with s.o. začeti pogovor s kom
to fall a prey (ali victim, sacrifice) postati žrtev
to fall into a rage pobesneti
to fall heir to podedovati po
to fall to pieces razpasti
to fall on a sword figurativno narediti samomor
to fall on one's feet imeti srečo, izvleči se
his face fell kislo je pogledal
to fall to one's lot biti komu usojeno
to fall between two stools usesti se med dva stola
to fall into oblivion biti pozabljen

fall back neprehodni glagol
umakniti se; popustiti; besedo snesti

filer [file] verbe transitif presti; snovati (spletko), počasi razviti; vleči (žico); diskretno zasledovati, nadzirati; verbe intransitif gosto teči; popustiti, slab, medel postati; presti (mačka); preteči, miniti (čas); figuré oditi, pobrati jo, popihati jo, izmuzniti se, oddrveti, odhiteti, izginiti

filer de la laine presti volno
filer un câble odviti kabel
filer à l'anglaise oditi brez slovesa, familier izginiti
il file un mauvais coton z njim ni dobro, je zelo bolan
filer doux vdati se, podvreči se, postati ubogljiv
filer doux avec quelqu'un popustiti komu iz strahu
l'argent lui file entre ses doigts on zapravi vse, kar ima
filer le parfait amour uživati popolno srečo v ljubezni
(populaire) file-moi du fric! daj mi denar!
filez! izgubite se! izginite!
ce cheval file bon train ta konj hitro teče
filer comme une flèche teči ko strelica
la lampe file svetilka se kadi

flancher [flɑ̃še] verbe intransitif umakniti se, popustiti, odnehati, ustrašiti se

le cœur a flanché srce je nehalo delovati, je odpovedalo

flaquear slaboten postati, opotekati se, majati se; popustiti (zid); malodušen postati; popustiti v marljivosti

su salud flaquea (on) boleha, bolehen je

fléchir [-šir] verbe transitif upogniti, figuré omehčati, ganiti, pomiriti; verbe intransitif upogniti se, kloniti, šibiti se, klecati, popustiti, vdati se, pokoriti se; pasti (cena)

fléchir le genou upogniti koleno
fléchir ses juges ganiti svoje sodnike
fléchir la colère, la fureur de quelqu'un pomiriti komu jezo, besnost
les prix ont fléchi cene so padle
tout fléchit sous lui vse se mu pokorava
elle a fléchi devant les supplications de ses enfants popustila je prošnjam svojih otrok

frangō -ere, frēgī, frāctum

1. lomiti, prelomiti, zlomiti, zdrobiti, razdejati, razbiti, razkosati: hastas Enn., deûm simulacra Lucr., telum manu V., glaebas rastris V., lagoenam, patinam, H., caules H. nalomiti, ornum O. odlomiti jesenovo vejo, panem Lact., navem frango Ter., Corn. ladja se mi razbije; duo … cum corpora … frangeret ad saxum V., Oleniden a summo vertice fregit O., moles frangit iras aequoris O. ukrotiti srdito morje, mare montis ad eius radices frangit fluctūs Lucr. razbije ob … ; o telesnih delih: fr. cervices Ci. vrat zlomiti, laqueo gulam S. ali guttur H. zadrgniti, zadaviti, cerebrum V. razbiti, ossa, tempora O.; od tod tudi zlomiti si kaj: excusavit, quod brachium fregisse diceret Ci., capra fregit cornu O., fr. crus, femur Cels., coxam Plin. iun., pedem Aug., fr. exuvias boum aceto Val. fl. omehčati, comam in gradūs Q. v kite (raz)deliti, v kite splesti, torum Mart. tlačiti = na njej sedeti, undam ulnis Sil. s komolci lomiti (= deliti) = plavati čez, preplavati, amnem nando Lucan. ali vadum nando Sil. preplavati; v pass.: anulus aureus … fractus … est Ci., cum consulis fasces frangerentur Ci., nisi ei crura fracta essent Ci., fluctus frangitur a saxo Ci., valovje se lomi ob skali, navibus fractis C., H., unda frangitur V.; pass. (intr.): hasta ibique frangitur V. se zlomi, remi franguntur V. počijo, se zlomijo; enalaga: fractae voces ad litora V. hrup kipečih valov; occ. (z)mleti (žito), (s)tleči, (s)treti, zdrobiti, zmeti: Sen. ph., Pall., fruges minaci robore saxi Lucr., fruges saxo (v stopici) V., glandem V., hordea molā O. ali hordeum molis Plin., quodcumque est solidae Cereris, cava machina frangat O., fr. grana molis, granum dentibus Plin. saxo farra Val. Fl., fabam Mart.

2. metaf.
a) prelomiti, prekršiti, oskruniti: fidem, foedus, dignitatem suam Ci., mandata H. zoper naročilo ravnati, iura pudicitiae Pr.
b) oslabiti, pomehkužiti: fractis iam minis Ci., fractum prope Graeciae nomen Ci. sloves Grčije je bil skoraj izničen, sloves Grčije se je skoraj izgubil, venus et vinum pectora frangit O., viros in Venerem fr. Petr., mollis educatio nervos frangit Q., pectora virorum durata fr. carmine Sil., histrio fractus in feminam Hier.; refl. se frangere (o vročini, mrazu) pojemati, ponehati, popustiti, o mrazu tudi: unesti se: antequam calores et frigora se fregerunt Varr., dum se calor frangat Ci., glacies se frangit Sen. ph.; tudi o zvokih: fractus sonitus tubarum V. zamolkel, po drugih pa „doneč“, „bučeč“; occ. α) zlomiti = ukrotiti, ustrahovati, premagati, obvladati, užugati: audaciam tuam, hominis furorem, eius impetum, vi vim oblatam, dolorem Ci., bellum proeliis fregit Ci. vojni je vzel moč (silo) z … , fr. hominis sententiam Ci. predlog izpodbijati, consilium Ci. ali dolos V. spodnesti, preprečiti, soriten Ci. ovreči, (Plato) me … frangeret Ci. bi moje mnenje omajal, fracta crimina Ci. ovržene, cupiditatibus fractis Ci., vis tribuni frangi potuit Ci., iam omnis fracta dissensio est armis Ci., cum videret hostem iudicio esse frangendum Ci., proeliis calamitatibusque fracti C., fr. diem mero H. kratiti si, frangor fatis V. usoda me premaguje, frangere odium iramque, impetum cogitationis Q., pedum dolorem Plin. iun.; z acc. personae: eas nationes frangi cupiit Ci., Thasios fregit N. Tasijce je ukrotil, ponižal. β) fr. animum (animos) alicuius komu srce (srčnost, pogum) vzeti, koga potreti, podreti koga: Ci., V., L., O., Iust.; v pass.: frangi animo potrt biti: quibus ego rebus … ita flectebar animo atque frangebar, ut … Ci. (v sl. bolje z act. obratom); tako tudi frangere aliquid ali aliquem potreti, ukloniti koga ali kaj: fr. animi magnitudinem N., quae contumelia non fregit eum, sed erexit N.; v pass.: fracta civitas Ci.; z abl.: quarum rerum curā non frangebatur N. skrbi … se ni dal potreti, fracti bello V., fractus morbo fameque O.; z gr. acc.: fractus membra labore H. utrujen; γ) omečiti: fletūs fregere virum L., te ut ulla res frangat Ci., alicuius misericordiā frangi Ci. usmiliti se. — Od tod adj. pt. pf. frāctus 3, adv. -ē

1. potrt, slab, medel, šibak: animus Ci., quod me audis fractiorem esse animo Ci. ep. bolj potrt, quid est tam fractum, tam minutum, … ? Ci., spes fractior Ci., iam adeo fracta est aetas Lucr., omnibus vitiis fractum dicendi genus Q. tako rekoč krhek, fracti soni T. zamolkli (prim. zgoraj: fractus sonitus tubarum), fr. pronuntiatio Plin. min.; pesn. z gen.: fractus opum Sil. oslabljen glede na svojo moč.

2. mehkužen, babji, nemoški: gressus Petr., vox Iuv., fracte loqui Ph.

give^*1 [giv]

1. prehodni glagol
da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
donašati
pogovorno izdati

2. neprehodni glagol
dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
(o oknu) gledati (on, on to, upon na)
biti prožen

to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
to give attention to paziti na
to give a bird izžvižgati
to give birth to roditi; figurativno povzročiti
to give chase zasledovati, loviti
to give a cry vzklikniti
to give credit zaupati, verjeti
to give into custody izročiti policiji
to give a damn for prav nič ne marati
to give a decision odločiti zadevo
to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
to give ear to poslušati, uslišati
to give evidence pričati
to give the gate odpustiti iz službe
to give the go-by ne upoštevati, prezirati
to give a good account of o.s. dobro se izkazati
ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
to give ground umakniti se
to give a guess ugibati
to give it to s.o. grajati, dati komu popra
to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
to give a jump poskočiti
to give to know sporočiti
to give a laugh zasmejati se
figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
to give a look pogledati
it's a matter of give and take roka roko umiva
to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
to give place umakniti se
to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
to give a ring poklicati po telefonu
to give rise to povzročiti; zbuditi željo
to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
to give the sack to s.o. odpustiti koga
pogovorno to give the show away izdati skrivnost
to give the slip izmuzniti se
to give a start planiti
to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
to give thanks zahvaliti se
to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
to give tit for tat enako z enakim poplačati
to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
to give trouble povzročati sitnosti
to give o.s. trouble potruditi se
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to give vent dati si duška