Franja

ìspraviti -īm
1. zravnati, izravnati: ispraviti krivu šipku; ispraviti put
2. popraviti: ispraviti grešku, rukopis

izbóljšati i zbóljšati -am poboljšati, popraviti: izboljšati način dela; izboljšati postopek, hrano; življenje se je izboljšalo

korigírati -ìgīrām, kòrigovati -ujēm (lat. corrigere) korigirati, popraviti, popravljati: korigirati školske zadatke, štamparske greške

korrigieren popraviti, korigirati

kùrisati -išēm (t. kurmak)
I.
1. postaviti, postavljati: kurisati sto, čador, fabriku
2. narediti, delati, narejati: kurisati česmu
3. prirediti, prirejati: efendije dovu kurisaše gospodje so priredili molitev; kurisati pazar prirediti semenj
4. popraviti, naravnati, naviti: kurisati kahveni mlin; kurisati sat
II. kurisati se sesti: naš se majstor kurisao, srče kahvu i puši

mask² [ma:sk, mæsk]

1. prehodni glagol
maskirati, zakrinkati
figurativno zastreti, prikriti, zakriti
vojska kamuflirati
tehnično popraviti, retuširati (out)
farmacija dodati zdravilu slabega okusa primerne dodatke

2. neprehodni glagol
maskirati se, zakrinkati se

masked ball ples vmaskah
vojska masked ground kamuflirano ozemlje
medicina masked disease prikrita bolezen

mend² [mend]

1. prehodni glagol
popraviti, zakrpati, izboljšati; urediti, pospešiti

2. neprehodni glagol
popraviti se, izboljšati se, poboljšati se, ozdraveti

to mend one's efforts podvojiti svoja prizadevanja
to mend the fire naložiti na ogenj
to mend one's pace pospešiti korak
navtika to mend sails razpeti jadra
to mend one's ways poboljšati se
least said soonest mended z manj besedi bo prej urejeno
mend or end! popravi ali odnehaj!
to be mending na poti k ozdravljenju
ameriško to mend ones fences izgladiti težave, ki so nastale med odsotnostjo

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

nachbessern popraviti (kaj), odpraviti pomanjkljivosti

nadélati -am
I. popraviti, opraviti: nadelati cesto, pot
II. nadelati se naraditi se, izmučiti se radom: za danes smo se nadelali; cesta je nadelana
put, drum je opravljen; ta je dobro nadelan
dobro ga se naljoskao

nàmjestiti -īm (ijek.), nàmestiti -īm (ek.)
I.
1. postaviti: namjestiti stolice oko stola; namjestiti stražu
2. nastaviti: namjestiti činovnika, zasjedu, klopku
3. vdeti: namjestiti pero u držaljicu
4. pristaviti: namjestiti ljestve o zid
5. vstaviti: namjestiti zub, protezu
6. postlati: namjestiti krevet
7. uravnati: namjestiti slomljenu nogu
8. pospraviti: namjestiti sobu
9. urediti: namjestiti kosu, odijelo
10. opremiti: namjestiti stan, sobu
11. pogrniti: namjestiti sto, stol
12. poravnati: namjestiti jastuk
13. popraviti: namjestiti sto, stol koji slabo stoji
14. namjestiti kome rebra ekspr. pretipati komu rebra, pretepsti koga
II. namjestiti se
1. postaviti se
2. urediti se
3. nališpati se
4. namestiti se

òpraviti -īm
I.
1. popraviti: opraviti put, pušku, uru
2. obleči: opraviti nevjestu
3. odpraviti, odposlati: mene je otac opravio da ti izručim pozdrave; kožu ću caru opraviti
4. pripraviti: opravi mi gospodsku užinu!
II. opraviti se
1. popraviti se
2. obleči se: ona se lijepo opravila
3. odpraviti se: opraviti se na put
4. pripraviti se

overhaul² [ouvəhɔ:l] prehodni glagol
natančno pregledati (stroj itd.)
navtika prehiteti; popraviti (ladjo)

ovviare v. intr. (pres. ovvio) (rimediare) preprečiti, preprečevati; popraviti, popravljati:
ovviare a un errore popraviti napako

patch² [pæč] prehodni glagol
zakrpati, popraviti

to patch up skrpati, površno popraviti; izgladiti (nasprotja)
a hillside patched with grass pobočje s krpami trave

piō -āre -āvī -ātum (pius)

1. z daritvijo skušati potolažiti, (po)miriti (pomirjati), (u)blažiti, pridobi(va)ti si naklonjenost koga: Tellurem porco, Silvanum lacte piabant H., ossa V., busta (= Mānēs) O.

2. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, nadomestiti (nadomeščati), nadoknaditi (nadoknadovati), povrniti (povračati), kaznovati, maščevati: damna O., nefas triste V., fulmen, imaginem noctis (= somnium triste) O. ali sidus (= cometem) Plin. ali prodigia T. odvračati nesrečo, ki jo (take prikazni) naznanjajo, mors morte pianda est O., piare culpam morte V.

3. nabožno, versko očistiti (očišč(ev)ati), očistiti (očiščevati, oprati) greha, „razgrešiti (razgreševati)“: Pl., si quid tibi piandum fuisset, ad pontificem detulisses Ci.

4. nabožno (versko) (po)častiti, izvršiti (izvrševati), opraviti (opravljati): pietatem Pl., sacra Pr.

pobóljšati -am poboljšati, popraviti: poboljšati nemarnega otroka; zelo se je poboljšal

ponačìniti -nàčinīm
I.
1. postoriti: ponačiniti sve poslove
2. popraviti: ponačiniti sve pogreške
II. ponačiniti se popraviti se, opomoči si: dok se Marko malo ponačini

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

raccommoder [-mɔde] verbe transitif (za)krpati; popraviti; predelati; izboljšati, podplesti (nogavice); figuré urediti, (spet) spraviti v red; pomiriti, pobotati, spraviti

se raccommoder pobotati se, spraviti se
raccommoder deux amis pomiriti, spraviti dva prijatelja