Franja

integral¹ [íntigrəl] pridevnik (integrally prislov)
celosten, nerazdelen, integralen, popoln
tehnično čvrsto vdelan; združen v celoto (with s, z)
matematika integralen

an integral part bistven del
an integral whole popolna celotnost
integral calculus integralni račun
integral equation integralna enačba

intégral, e, aux [ɛ̃tegral, gro] adjectif cel, popoln, integralen; neskrajšan, nezmanjšan, neomejen; masculin integral

calcul masculin intégral integralni račun

integrale¹ agg. popoln, integralen, celoten; neločljiv:
edizione integrale popolna izdaja
pane integrale kulin. graham kruh

integro agg.

1. popoln, celoten, neokrnjen

2. pošten, neomadeževan

íntegro cel(oten), popoln; pošten, pravičen

hombre íntegro poštenjak
pago íntegro celotno plačilo
pagar el precio íntegro polno ceno plačati

intēro

A) agg.

1. cel, ves:
un mese intero ves mesec
il popolo intero ves narod
pagare il biglietto intero plačati polno ceno vozovnice, vstopnice

2. popoln, celoten:
mantenere intera la promessa izpolniti obljubo v celoti

B) m

1. celota, celost:
per intero popolnoma

2. mat. celo število

komplett popoln, kompleten; (vollzählig) polnoštevilen; Zug: zaseden

lleno poln, napolnjen, polnoštevilen, popoln, polno zaseden

lleno de sí mismo domišljav, nadut
la medida está llena mera je polna
luna llena polna luna

mere¹ [míə] pridevnik (merely prislov)
gol (slučaj), sam, pravi, popoln

a mere excuse samo izgovor
a mere nobody niče
pravno of mere motion samovoljno, brez pridržkov

out-and-out [áutəndáut] pridevnik
popoln, temeljit; zakrknjen

outright¹ [áutrait] pridevnik
totalen, popoln; odkrit, brez premisleka, brez pridržkov; neposreden

pancratic [pænkrǽetik] pridevnik
atletski
figurativno popoln
fizika s spremenljivo povečevalno močjo (objektiv)

parfait, e [parfɛ, t] adjectif dovršen, dokončan; popoln, brezhiben, perfekten, odličen; masculin, grammaire perfekt; ledena krema; popolnost

un parfait imbécile popoln bedak
un parfait au café ledena kava
travail masculin parfait brezhibno delo
bonheur masculin parfait popolna sreča
filer le parfait amour uživati popolno ljubezen, vso srečo v ljubezni
c'est parfait to je odlično

perfect¹ [pə́:fikt] pridevnik (perfectly prislov)
popoln, dovršen, vzoren, perfekten; gotov, končan; točen; spreten, okreten, vešč (in)
slovnica dovršen
matematika cel

to make perfect izpopolniti, perfektuirati
a perfect stranger popoln tujec
slovnica perfect participle pretekli deležnik
matematika perfect number celo število
letter perfect dovršen, odličen, neprekosljiv

perféct

I. -ă (-ţi, -te) adj. popoln, dovršen, dognan, perfekten

II. adv. popolnoma; odlično

III. n lingv. dovršnik; dovršni pretekli čas, perfekt
□ mai mult ca perfect predpreteklik

perfecto popoln; dovršen; dokončan; izvrsten

(modo) perfecto perfekt, pretekli čas

pèrfektan -tna -o perfekten, popoln, dovršen, odličen: njegov jezik je perfektan; bio je perfektan čovjek

perfētto

A) agg.

1. popoln, dovršen:
solo Dio è perfetto samo Bog je popoln
un perfetto idiota iron. popoln tepec

2. odličen, perfekten:
un lavoro perfetto odlično opravljeno delo
filare in perfetto accordo odlično se ujemati

3. jezik dovršen

B) m jezik perfekt, dovršni pretekli čas

per-ficiō -ere -fēcī -fectum (per in faciō)

1. dodela(va)ti, izdel(ov)ati, dozid(av)ati, narediti (delati) (naspr. incohare): munitiones non plene perfectae C., candelabrum opere mirabili perfectum Ci., pocula argento p. V., p. pontem C., aedem antiquitus incohatam Suet.; cibos ambulatione Plin. prebaviti (prebavljati), lanas Plin. pripravljati, coria Plin. izgotavljati.

2. dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), (do)konč(ev)ati: inceptum S., incepta V., conata C., N., Suet., cogitata, facinus, scelus Ci., munus V. nalogo, mandata, senatus consultum L., promissa Ter. izpolniti.

3. dokonč(ev)ati: bellum C., L., delectum, censum, comitia, lustrum L., ferias Latinas comitiaque omnia C., his senatūs consultis perfectis L. ko so bili storjeni, perfecto temporis orbe V. po preteku, qui centum perficit annos H. kdor dopolni sto let.

4. dognati, doseči, narediti, povzročiti (povzročati), storiti: rem Ter.; z zahtevnim stavkom: Ter., perfecit, ut auxilio privarentur N., perfice (= fac), ut cures Ci., quae senatus … ne fieri possent perfecerat Ci., illud non perficies, quominus tuā causā velim Ci.

5. occ.
a) kako vsoto kot dobiček doseči (dosegati), (pri)dobiti: perfici sexagena (milia HS) posse Varr.
b) popolnoma, dodobra naučiti (poučiti): Achillem citharā O.
c) (v obscenem pomenu) = gr. ἐνεργεῖν končati spolni odnos, „končati“, „obdelati“: aut numquam temptes, aut perfice O., hunc ego, cum futuit, non puto perficere Mart. — Od tod adj. pt. pf. perfectus 3, adv. -ē

1. dopolnjen: anni O.

2. metaf. dovršen, popoln, vrl, dober, kot adv. popolnoma, docela, dodobra: H., Mart., Corn., Q., Sen. ph., Suet., Ap., Gell. idr., orator, virtus Ci., vivitur non cum perfectis hominibus Ci., perfectus litteris, sed Graecis Ci. dodobra poučen, zelo vešč, dober poznavalec, strokovnjak, in dicendo Ci., ponendis (spletati) capillis O., perfecte eruditus, perfecte absolutus Ci., perfecte mustum deferbuit Col., valvae perfectiores Ci., quod perfectissimum iudico Ci.; perfectissimus, častni naslov za časa poznih rim. cesarjev: Amm., Lact.; subst.: ad perfectum venire Varr. do popolnosti, ad perfectum Lact. popolnoma, natura perfecta format Macr.

piēno

A) agg.

1. poln, napolnjen:
pieno zeppo nabito poln

2. sit:
sentirsi pieno biti sit

3. ekst. poln:
essere pieno d'invidia biti ves zavisten
essere pieno di sé biti vase zaverovan

4. poln, popoln, najvišji:
essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
luna piena polna luna

5. poln (osrednji):
in pieno giorno sredi belega dneva
fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi

B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
fare il pieno gled. razprodati predstavo
fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
nel pieno dell'estate sredi poletja