Franja

crête [krɛt] féminin greben; (petelinja) roža; majhen jez

él maksimum, konica
crête de haute pression greben visokega pritiska
baisser la crête biti, postati ponižen
rabaisser, rabattre la crête de quelqu'un ponižati koga
il lève la crête (figuré) dviga greben, greben mu raste

draw in prehodni glagol
krajšati se (dan); omejiti se; izplačati menico

draw in one's horns postati ponižen, krotiti, premagovati se

eat^* [i:t]

1. prehodni glagol
jesti, pojesti, žreti, glodati; trošiti
kemija razjedati, uničiti
ameriško hraniti
figurativno mučiti

2. neprehodni glagol
jesti, hraniti se
pogovorno imeti dober okus

to eat dirt biti javno osramočen
I'll eat my head glavo stavim
to eat one's head off pojesti več, kakor je vredno njegovo delo, ne se izplačati
one cannot eat one's cake and have it človek ne more imeti eno in drugo
to eat humble pie opravičiti se, postati ponižen
to eat s.o.'s salt živeti na tuj račun
to eat one's terms (ali dinners) , to eat for the bar učiti se za odvetnika
to eat s.o. out of house and home spraviti koga na beraško palico
to eat one's word besedo snesti

jágnje (-ta) n agnello, agnellino (tudi pren.):
jagnje beketa, bleje l'agnello bela
pren. krotek, ponižen kot jagnje docile come un agnello
pren. daritveno, žrtveno jagnje capro espiatorio
rel. Jagnje božje l'Agnello di Dio, Agnus Dei
velikonočno jagnje l'agnello pasquale

kuschen Hund: tiho ležati; figurativ kuschen vor poklekniti pred, počepniti pred, biti ponižen

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

plazilec samostalnik
1. ponavadi v množini (žival) ▸ hüllő
2. izraža negativen odnos (ponižen človeku) ▸ csúszómászó
Plazilci postanemo, če se ne spoštujemo in ne cenimo, če se vedno priklanjamo pred drugimi in smo ponižni. ▸ Ha nem tiszteljük és értékeljük magunkat, ha mindig meghunyászkodunk és megalázkodunk mások előtt, csúszómászókká válunk.

pobit² (-a, -o) niedergeschlagen; (melanholičen) schwermütig, trübsinnig; (ponižen) kleinlaut; (skrušen) geknickt
biti pobit Trübsal blasen
| ➞ → pobitost

poklekn|iti [é] (-em) klečati niederknien, auf die Knie fallen, figurativno einen Kniefall tun, (biti ponižen, počepniti) kuschen (pred vor)

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

potrt (-a, -o) bedrückt, deprimiert, niedergeschlagen, abgeschlagen; (depresiven) schwermütig, trübsinnig; (ponižen) kleinlaut; (skrušen) zerknirscht

Roß, Ross, das, (Rosses, Rosse/Rösser) konj (tudi figurativ); auf dem hohen Roß sitzen biti vzvišen; vom hohen Roß heruntersteigen postati ponižen/ponižnejši; Roß und Reiter nennen priti z imenom na dan, reči bobu bob in popu pop

slúga (-e) m

1. servo, domestico; knjiž. famulo; tuttofare:
pozvoniti slugi suonare per il domestico
vojaški sluga attendente
star. sluga pokoren!, sluga ponižen! servo suo!, servo umilissimo!

2. nekdaj (kdor je v kaki ustanovi opravljal pomožna dela)
šolski sluga bidello
občinski sluga messo comunale, usciere
sodni sluga messo del tribunale

3. pejor. servo; lacchè

šopíriti (-im)

A) imperf. fare la ruota (pavone, tacchino)

B) šopíriti se (-im se) imperf. refl.

1. arruffare (le penne); ringalluzzirsi, pavoneggiarsi (tudi ekst.); vantarsi, gloriarsi, darsi arie

2. pren. spiccare, dominare

3. fare il prepotente, il gradasso; spadroneggiare:
tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen qui fai il prepotente, a casa te ne stai mogio mogio

zȑno s
1. zrno: pšenično, bobovo zrno
2. jagoda: grozd sa svojim -ima
3. krogla, izstrelek, projektil: puščano zrno
4. praviti se manjim od makova -a biti zelo ponižen

αἰσχυντηλός 3 αἰσχυντηρός 3 sramežljiv, skromen, ponižen.

ἱκέσιος 3 in 2 poet.; ἱκετήριος 3 ἱκτήριος 3 poet., ἱκετήσιος 3 ep. (ἱκέτης, ἱκτήρ) a) kar se tiče onega, ki ponižno prosi, ponižno (milo) proseč pomoči, pomoči iščoč, ponižen, mil λιταί; ἱκεσία (γίγνομαι) = ἱκέτις; b) ἱκτήρια φωτῶν ἀθλίων ponižno proseči bedni možje, ponižni, nesrečni prosilci (prosilke).

ὄγκος², ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.

προσ-στέλλομαι med. dobro se primem; pt. pf. προσεσταλμένος 3: a) ki se dobro prijema, priležno ukrojen, tesen, napet; b) preprost, skromen, ponižen.

ταπεινός 3 [Et. iz kor. tap, stiskati, tlačiti] 1. nizek, raven, plan. 2. o stanu: nizek, majhen, siromašen σχῆμα, neznaten, ταπεινὰ πράττω živim v skromnih razmerah. 3. a) o mišljenju: ponižen, vdan, skromen, zmeren, pokoren; b) pobit, malodušen; c) preprost, podel.