Franja

enorgueillir [ɑ̃nɔrgœjir] verbe transitif napraviti ošabnega, prevzetnega

s'enorgueillir postati ošaben, prevzeten (de na), ponašati se (de z)

épingle [epɛ̃glə] féminin igla, zaponka; bucika

épingle anglaise, double, de nourrice, de sûreté varnostna zaponka
épingle à cheveux, à chapeau, de cravate igla za lase, za klo-buk, za kravato
épingle à linge ščipalka za perilo
coup masculin d'épingle ubod, zbodljaj z iglo; figuré zbadanje, žalitev
pelote féminin à épingles blazinica za igle
tiré à quatre épingles kot iz škatlice vzet
virage masculin en épingle à cheveux zelo oster zavoj (v obliki lasnice)
chercher une épingle dans une botte de foin iskati šivanko v kupu slame, t. j. brez upanja, da bi kaj našli, v čem uspeli
donner des coups d'épingle zbadati (à quelqu'un koga)
s'enfoncer une épingle dans le doigt zbosti se z buciko v prst
monter quelque chose en épingle pretirano kaj poudarjati, se ponašati s čim
mettre en épingle (familier) jasno napraviti
tirer son épingle du jeu spretno se izvleči iz težavnega položaja

gala ženski spol gala, svečana obleka; sijaj, razkošje; slavnost

traje de gala gala obleka
hacer gala de a/c razkazovati kaj, ponašati se s čim
galas pl sijaj, okras, razkošje
las galas de la novia nevestin okras

gallardear

gallardear de razkazovati, ponašati se z

gloire [glwar] féminin slava; ponos, dika; čast; sijaj; gloriola, glorija, svetniški sij, obstret; slavna oseba

gloire éternelle večna slava
à la gloire de quelqu'un v slavo, v čast komu
gloire à ...! slava, čast (komu)!
avide de gloire slavohlepen
couvert de gloire ovenčan s slavo
passion féminin de la gloire slavohlepnost
temple masculin de la gloire hram slave
courir après la gloire loviti slavo
se couvrir de gloire ovenčati se s slavo
être au sommet de la gloire biti na vrhuncu slave
se faire gloire de quelque chose biti ponosen na kaj, ponašati se z
mettre sa gloire à, en quelque chose svojo čast staviti za kaj
rendre gloire à quelqu'un, quelque chose, chanter la gloire de quelqu'un, quelque chose slaviti koga, kaj, poveličevati
rendre gloire à la vérité izkazati čast resnici
tirer gloire de imeti slavo od
travailler pour la gloire delati za slavo, za čast, brez materialnih koristi

gloriar (pres: -ío) slaviti, hvalo peti, hvaliti

gloriarse veseliti se, dobre volje biti
gloriarse de ponosen biti na, domišljati si na; hvaliti se, ponašati se, bahati se

glorieux, euse [-rjö, z] adjectif slaven

glorieux de ponosen na; nečimrn
mort féminin glorieuse slavna smrt
être glorieux de sa richesse biti ponosen na svoje bogastvo, ponašati se s svojim bogastvom
glorieux comme un paon nečimrn kot pav; masculin ošabnež, nadutež; religion izvoljenec

glorifier [-fje] verbe transitif slaviti, proslavljati, poveličevati, hvaliti, v nebo povzdigovati

glorifier la mémoire de quelqu'un slaviti spomin na koga
se glorifier de quelque chose lastiti si slavo za kaj, biti ponosen na kaj, ponašati se s čim, bahati se s čim

glorioso agg.

1. slaven:
misteri gloriosi relig. častitljivi del (rožnega venca)

2. ponosen; samozadovoljen:
essere, andar glorioso di qcs. s čim se ponašati, bahati

lucir [-zc-] o-, raz-svetliti; svetiti se, sijati, bleščati se, lesketati se

lucir sus facultades svoje sposobnosti razkazovati (pokazati)
lucir un vestido razkazovati obleko, imeti novo obleko
eso no te luce to ni lepo od tebe
lucir en blesteti v, ponašati se z
el lucir del sol sončni sij
le luce el pelo videti je beden
lucirse lišpati se; odlikovati se
lucidos estaríamos si... še tega bi se manjkalo, da ...
¡nos hemos lucido! ¡lucidos estamos! kakšna blamaža!

luxe [lüks] masculin razkošje, luksus, sijaj, bogastvo

c'est du luxe to je luksus, to je odveč, ni potrebno
article masculin, objet masculin de luxe luksusni artikel, predmet
édition féminin de luxe luksusna izdaja (knjige)
taxe féminin de luxe davek na luksus
un luxe de (détails) velika množina, množica (podrobnosti)
faire étalage de luxe, faire du luxe (de) razkazovati svoje bogastvo, postavljati se, ponašati se s svojim bogastvom
se paver le luxe (de ...) privoščiti si razkošje, (da ...)

ostentación ženski spol kazanje, razkazovanje, bahanje, gizdavost

hacer ostentación de ponašati se z, bahati se, ustiti se

parade¹ [pəréid] samostalnik
parada, slovesen obhod (tudi vojska)
figurativno postavljenje, paradiranje; parada (sabljanje)
britanska angleščina sprehajališče, promenada

to make (a) parade of razkazovati, ponašati se s čim, hvaliti se
vojska passing out parade parada ob zaključku šolanja vojaških kadetov

parade [parad] féminin

1. vojaška parada; svečanost, sijaj

2. (mečevanje) pariranje, odbijanje udarcev; ustavitev (konja)

lit masculin de parade mrtvaški oder visoke osebnosti
n'être pas heureux à la parade (sport) ne moči odbiti udarcev
faire parade razkazovati (de son savoir svoje znanje), ponašati se (de z)

pompa ženski spol pomp, sijaj, blišč; pavovo kolo; vodeni mehurček; ladijska črpalka

con gran pompa, en pompa z velikim pompom
hacer pompa de ponašati se z, bahati se z

postavlja|ti se² (-m) postaviti s čim: sich loben, sich brüsten, renommieren mit, Staat machen mit, prunken, protzen (mit), z besedami: prahlen (mit); auftrumpfen (mit); (poudarjati) (etwas) hervorkehren
z X-om se ravno ne moreš/moremo postavljati mit X ist kein Staat zu machen
| ➞ → ponašati se

prae (stlat.
a) prai; prim. skr. purā́ pred, purḗ nato, gr. παραί = sl. pri, got. faúra = stvnem. fora = nem. vor; gl. tudi per;
b) pre [prim. prehendo];
c) pri: pri antiqui pro prae dixerunt Fest.; prim. lat. prior; s prae sor. so tudi praep. per, pro, per, praeter [ki je komp. k prae], gr. παρά, περί, πρό, osk. prai, umbr. pre(-) pred)

I. adv. naprej: i prae, abi prae Pl., Ter.; pren.: prae quam (praequam) ali prae ut (praeut) v primerjavi s tem, kako … , v primeri s tem, da … , proti temu, kako … , proti temu, da … : nihil hoc est praequam alios sumptus facit Pl., ludum iocumque dicet illum alterum praeut huius rabies quae dabit Ter. v primerjavi s tem, kako bo ta šele besnel = proti besnosti tega človeka. Kot predpona = spredaj, na koncu, na čelu: prae-acutus, prae-fringo, prae-cēdo, prae-rumpo, prae-sum, prae-ficio.

2. spredaj, naprej, mimo: prae-eo, (prim. zgoraj: i prae, abi prae Pl., Ter.), prae-fero, prae-mitto, prae-dico, prae-fluo, praeceps idr.

3. pred (časom), predčasno: prae-canus, prae-maturus.

4. pred drugimi, mimo drugih, v primerjavi z drugimi ali proti drugim; od tod zelo, silno (izjemno, res, nadvse), pre-: prae-clarus, prae-dives, prae-durus, prae-fidens, prae-gravis, prae-dico, prae-sto. idr. Drugi del sestavljenke pogosto oslabi (prim. praecīdo, praeficio, praefringo) ali pa se skrči (prim. praeco iz prae-dīcō). —

II. praep. z abl.

1. pred: Pl., Lucr., Col., Ap. idr., prae se agere armentum L., pugionem prae se tulit Ci. je pred seboj držal, singulos prae se inermes mittere S., prae manu Pl., Ter. ali prae manibus Gell. pred roko (rokami), na roki (rokah), pri roki (rokah); pren.: prae se ferre kazati, na ogled dati (postaviti, postavljati), (po)kazati kaj, (po)kazati se, (po)bahati se, (po)hvaliti se, ponašati se (s čim): cruentis manibus scelus prae se ferens et confitens Ci., ego semper me didicisse prae me tuli Ci.; v istem pomenu tudi prae se gerere Ci., Corn. ali declarare Cat.

2. metaf.
a) v primerjavi z, proti; mimo: Ter., S. fr., Atticos prae se paene agrestes putat Ci., Gallis prae magnitudine corporum suorum brevitas nostra contemptui est C., omnes prae illo parvos futuros N., prae omnibus unus V. več kot vsi.
b) vzročno, toda le v nikalnih stavkih od, zaradi: Ter., reliqua prae lacrimis scribere non possum Ci., nec loqui prae maerore potuit Ci., vix sibimet ipsi prae necopinato gaudio credentes L., solem prae iaculorum multitudine et sagittarum non videbitis Ci.

Opomba: Kot solecizem praep. z acc.: in capricorno aerumnosi, quibus prae mala sua cornua nascuntur Petr., scimus te prae litteras fatuum esse Petr.

prédnik (-a) m

1. antenato (tudi biol. ), ascendente, progenitore:
predniki gli antenati, i maggiori
ponašati se s slavnimi predniki vantare un'illustre ascendenza

2. (predhodnik) predecessore:
jur. pravni prednik predecessore legale, legittimo

prévaloir* [prevalwar] verbe intransitif prevladati (sur, contre nad, proti); nadvladati, zmagati nad

faire prévaloir ses droits uveljaviti svoje pravice (pred drugimi)
se faire prévaloir uveljaviti se (pred, nad drugim)
se prévaloir de quelque chose izkoristiti kaj; sklicevati se na kaj, domišljati si na kaj, ponašati se s čim
se prévaloir de ses relations izkoristiti svoje zveze
les vieux préjugés prévalent encore stari predsodki še prevladujejo
il ne se prévaud jamais de ses titres nikoli se ne ponaša s svojimi naslovi

pride² [práid] glagol

to pride o.s. (up)on biti ponosen na kaj, ponašati se s čim