Franja

glorifier [-fje] verbe transitif slaviti, proslavljati, poveličevati, hvaliti, v nebo povzdigovati

glorifier la mémoire de quelqu'un slaviti spomin na koga
se glorifier de quelque chose lastiti si slavo za kaj, biti ponosen na kaj, ponašati se s čim, bahati se s čim

lucir [-zc-] o-, raz-svetliti; svetiti se, sijati, bleščati se, lesketati se

lucir sus facultades svoje sposobnosti razkazovati (pokazati)
lucir un vestido razkazovati obleko, imeti novo obleko
eso no te luce to ni lepo od tebe
lucir en blesteti v, ponašati se z
el lucir del sol sončni sij
le luce el pelo videti je beden
lucirse lišpati se; odlikovati se
lucidos estaríamos si... še tega bi se manjkalo, da ...
¡nos hemos lucido! ¡lucidos estamos! kakšna blamaža!

luxe [lüks] masculin razkošje, luksus, sijaj, bogastvo

c'est du luxe to je luksus, to je odveč, ni potrebno
article masculin, objet masculin de luxe luksusni artikel, predmet
édition féminin de luxe luksusna izdaja (knjige)
taxe féminin de luxe davek na luksus
un luxe de (détails) velika množina, množica (podrobnosti)
faire étalage de luxe, faire du luxe (de) razkazovati svoje bogastvo, postavljati se, ponašati se s svojim bogastvom
se paver le luxe (de ...) privoščiti si razkošje, (da ...)

ostentación ženski spol kazanje, razkazovanje, bahanje, gizdavost

hacer ostentación de ponašati se z, bahati se, ustiti se

parade¹ [pəréid] samostalnik
parada, slovesen obhod (tudi vojska)
figurativno postavljenje, paradiranje; parada (sabljanje)
britanska angleščina sprehajališče, promenada

to make (a) parade of razkazovati, ponašati se s čim, hvaliti se
vojska passing out parade parada ob zaključku šolanja vojaških kadetov

parade [parad] féminin

1. vojaška parada; svečanost, sijaj

2. (mečevanje) pariranje, odbijanje udarcev; ustavitev (konja)

lit masculin de parade mrtvaški oder visoke osebnosti
n'être pas heureux à la parade (sport) ne moči odbiti udarcev
faire parade razkazovati (de son savoir svoje znanje), ponašati se (de z)

pompa ženski spol pomp, sijaj, blišč; pavovo kolo; vodeni mehurček; ladijska črpalka

con gran pompa, en pompa z velikim pompom
hacer pompa de ponašati se z, bahati se z

postavlja|ti se² (-m) postaviti s čim: sich loben, sich brüsten, renommieren mit, Staat machen mit, prunken, protzen (mit), z besedami: prahlen (mit); auftrumpfen (mit); (poudarjati) (etwas) hervorkehren
z X-om se ravno ne moreš/moremo postavljati mit X ist kein Staat zu machen
| ➞ → ponašati se

prae (stlat.
a) prai; prim. skr. purā́ pred, purḗ nato, gr. παραί = sl. pri, got. faúra = stvnem. fora = nem. vor; gl. tudi per;
b) pre [prim. prehendo];
c) pri: pri antiqui pro prae dixerunt Fest.; prim. lat. prior; s prae sor. so tudi praep. per, pro, per, praeter [ki je komp. k prae], gr. παρά, περί, πρό, osk. prai, umbr. pre(-) pred)

I. adv. naprej: i prae, abi prae Pl., Ter.; pren.: prae quam (praequam) ali prae ut (praeut) v primerjavi s tem, kako … , v primeri s tem, da … , proti temu, kako … , proti temu, da … : nihil hoc est praequam alios sumptus facit Pl., ludum iocumque dicet illum alterum praeut huius rabies quae dabit Ter. v primerjavi s tem, kako bo ta šele besnel = proti besnosti tega človeka. Kot predpona = spredaj, na koncu, na čelu: prae-acutus, prae-fringo, prae-cēdo, prae-rumpo, prae-sum, prae-ficio.

2. spredaj, naprej, mimo: prae-eo, (prim. zgoraj: i prae, abi prae Pl., Ter.), prae-fero, prae-mitto, prae-dico, prae-fluo, praeceps idr.

3. pred (časom), predčasno: prae-canus, prae-maturus.

4. pred drugimi, mimo drugih, v primerjavi z drugimi ali proti drugim; od tod zelo, silno (izjemno, res, nadvse), pre-: prae-clarus, prae-dives, prae-durus, prae-fidens, prae-gravis, prae-dico, prae-sto. idr. Drugi del sestavljenke pogosto oslabi (prim. praecīdo, praeficio, praefringo) ali pa se skrči (prim. praeco iz prae-dīcō). —

II. praep. z abl.

1. pred: Pl., Lucr., Col., Ap. idr., prae se agere armentum L., pugionem prae se tulit Ci. je pred seboj držal, singulos prae se inermes mittere S., prae manu Pl., Ter. ali prae manibus Gell. pred roko (rokami), na roki (rokah), pri roki (rokah); pren.: prae se ferre kazati, na ogled dati (postaviti, postavljati), (po)kazati kaj, (po)kazati se, (po)bahati se, (po)hvaliti se, ponašati se (s čim): cruentis manibus scelus prae se ferens et confitens Ci., ego semper me didicisse prae me tuli Ci.; v istem pomenu tudi prae se gerere Ci., Corn. ali declarare Cat.

2. metaf.
a) v primerjavi z, proti; mimo: Ter., S. fr., Atticos prae se paene agrestes putat Ci., Gallis prae magnitudine corporum suorum brevitas nostra contemptui est C., omnes prae illo parvos futuros N., prae omnibus unus V. več kot vsi.
b) vzročno, toda le v nikalnih stavkih od, zaradi: Ter., reliqua prae lacrimis scribere non possum Ci., nec loqui prae maerore potuit Ci., vix sibimet ipsi prae necopinato gaudio credentes L., solem prae iaculorum multitudine et sagittarum non videbitis Ci.

Opomba: Kot solecizem praep. z acc.: in capricorno aerumnosi, quibus prae mala sua cornua nascuntur Petr., scimus te prae litteras fatuum esse Petr.

prédnik (-a) m

1. antenato (tudi biol. ), ascendente, progenitore:
predniki gli antenati, i maggiori
ponašati se s slavnimi predniki vantare un'illustre ascendenza

2. (predhodnik) predecessore:
jur. pravni prednik predecessore legale, legittimo

prévaloir* [prevalwar] verbe intransitif prevladati (sur, contre nad, proti); nadvladati, zmagati nad

faire prévaloir ses droits uveljaviti svoje pravice (pred drugimi)
se faire prévaloir uveljaviti se (pred, nad drugim)
se prévaloir de quelque chose izkoristiti kaj; sklicevati se na kaj, domišljati si na kaj, ponašati se s čim
se prévaloir de ses relations izkoristiti svoje zveze
les vieux préjugés prévalent encore stari predsodki še prevladujejo
il ne se prévaud jamais de ses titres nikoli se ne ponaša s svojimi naslovi

pride² [práid] glagol

to pride o.s. (up)on biti ponosen na kaj, ponašati se s čim

supērbo

A) agg.

1. ohol, nadut

2. ponosen:
andare, essere superbo di ponašati se s čim

3. veličasten, sijajen, čudovit

4. visok; veličasten

B) (f -ba) oholež, nadutež

superbus 3 (iz *super-bhu̯os: super in indoev. kor. *bhū- biti; prim. fuō, fuī in gr. ὑπερ-φυής)

I. (v negativnem pomenu)

1.
a) (o osebah) visoko (mogočno, moško) se noseč, ošaben, prevzeten, napihnjen (napuhnjen), ohol, domišljav, nadut, aroganten, predrzen (naspr. moderatus): non decet superbum esse hominem servom (= servum) Pl., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., superbus iuvenis, victor, superbae gentes V., domini V., Lucr., reges Poeta ap. Ci. ep., Lucr., diva Tib., utrum superbiorem te pecunia facit an … Ci. ep., laudato pavone superbior O., familia superbissima L., superbissimus homo Auct. b. Afr., homines … nocentissumi et idem superbissumi S.; šalj. v besedni igri: faciam ego hodie te superbum, nisi hinc abis Pl. naredim te visoko nesenega (= visokega) = pretepem te, da te bodo morali odnesti (ošabneži se namreč dajo raje nositi ali voziti, kot da bi sami hodili); z abl. causae (zaradi česa): viribus superbi Pl., donati omnes opibusque superbi V., superbus ambules pecuniā H., meo nunc superbus incedis malo H., parto regno superbus Cu.; kot subst. superbus -ī, m ošabnež, prevzetnež, oholež, napihnjenec, napuhnjenec, domišljavec, trmež, trmoglavec, kljubéstnik: parcere subiectis et debellare superbos V., procax et superbus Sen. ph.; kot priimek kralja Tarkvinija mlajšega Superbus -ī, m Ošabni, Prevzetni, Samosilni: Ci., L., O. idr. Adv. α) superbē: superbe et crudeliter imperare C., superbe alicui imperare (naspr. humiliter servire) L., superbe dominari L., superbe respondere N., superbe saeveque agere T., legatos appellare superbius Ci., preces alicuius superbius accipere T., decreta alicuius superbissime repudiare Ci., suas virtutes contra fortunam superbissime iactant L. β) (predklas.) superbiter: illa superbiter imperat Afr. ap. Non., superbiter contemtim conterit legiones Naev. ap. Non.; prim. Non. (p. 325, 5)
b) (o živalih) ošaben, šopireč se, šopiren: lupi Val. Fl., galli Mart., ales (sc. Phoenix) Mart.

2. metaf. (oz. analogno o neživih subj. in abstr. pojmih) visokonošen, visokonos, visoko noseč se, ošaben, prevzeten, domišljav, ohol, nečimrn (ničémuren), napihnjen, strog, izbirčen: arces, fasces H., aures L., oculi O., dens H. izbirčen, corpus H. izbirčno = razneženo, pomehkuženo, superbo (= fastidienti) ab inguine H., gressus glomerare superbos V. visokonoso (domišljavo) dirjati, manus, vultus Sen. tr., ignis, ratis Val. Fl., regna Tib., dictum, responsum, vita Ci., non enim est inhumana virtus neque immanis neque superba Ci., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci., ius Ci., iura, pax L., facinora S., iussa V., verba O., fortuna H., mores Pr., honor Stat., animus Iuv., superbius factum Auct. b. Afr., aures, quarum est iudicium superbissimum Ci. zelo stroga, izborna, lex superbissima L., superbissimus titulus Plin. iun., superbum est … et non ferendum dicere Ci. priča o prevzetnosti, aliud consilium (sc. instituere) superbum Ci. bi bilo prisilno, bi bilo prevratno; pesn. z inf.: quondam Herculeam servare superba pharetram Sil.; subst. n.: ne superbum esset Ci. da to ne bi bilo videti prevzetnost, da to ne bi bila prevzetnost, superba loqui Plin. iun. prevzetno govoriti. —

II. (v blagem, pozitivnem pomenu)

1. (o osebah) ponosen, vzvišen, visok, izvrsten, odličen: Atridae H., tui … iudiciis debes esse superba viri O. ponašati se, Aiaci non est tenuisse superbum O. slavno, hinc populum late regem belloque superbum venturum (sc. esse) V., Phoebe superbe lyrā Tib., quo fas est ire superbas virtute et factis animas Sil.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr. pojmih) imeniten, krasen, sijajen, odličen, slaven, bleščeč, dičen: apparatus habitusque L., ostrum aulaea V., postes auro spoliisque superbi V., superba civium potentiorum limina H., sedes superbae V., Cat., Ilium V., domus Sen. tr., palla O., arca Mart., illa quidem (sc. mensa) lauta est dapibusque instructa superbis Mart., merum H. izvrstno, triumphus H., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; occ.: pira Col., Plin. slastne hruške, olivae Plin. plemenite olive (neka debelejša, bolj mesnata vrsta oliv), herba Ap. h. = kamilica.

titula samostalnik
(naziv) ▸ titulus, címWorld Press Review vsako leto podeli titulo urednik leta. ▸ A Word Press Rewiew minden évben odaítéli az év szerkesztője címet.
Beneški filmski festival se ponaša s titulo najstarejšega filmskega festivala na svetu. ▸ A velencei filmfesztivál büszkélkedhet a legöregebb filmfesztivál titulussal.

trophée [trɔfe] masculin trofeja; znak zmage zmagoslavno znamenje; premaganemu sovražniku odvzet plen

trophée de chasse lovska trofeja, nagačena glava ubite živali
faire trophée de quelque chose ponašati se s čim

vanidad ženski spol ničemurnost; bahanje, širokoustenje; ničnost, minljivost; prazna domišljija

ajar la vanidad (de) koga v njegovem ponosu ponižati
hacer vanidad (de) ponašati se s, domišljati si zaradi; čez mero hvaliti, hvalisati

vanité [vanite] féminin ničevost, nepomembnost; brezuspešnost; nečimrnost, samoljubje, domišljavost, nadutost

tirer vanité de ponašati se z, biti ponosen na, domišljati si na
sans vanité, je le ferai mieux que vous ne da bi si domišljal, toda to bom naredil bolje kot vi

vanter [vɑ̃te] verbe transitif (pretirano) hvaliti, hvalisati, slaviti; zelo priporočati

vanter sa marchandise hvaliti svoje blago
se vanter hvaliti se
sans me vanter ne da bi se (jaz) hvalil
se vanter de quelque chose ponašati se, bahati se s čim, postavljati se s čim

козырять, козырнуть

1. (iz)igrati aduta;

2. (predrev.) salutirati;
к. своими знаниями ponašati se s svojim znanjem